Zakaj denarja nimamo nikoli dosti?

Ničesar ne moremo odnesti s sabo, vse bomo pustili tukaj, svoj zapis naslavlja psihologinja Katja. Na primeru aktualnih dogajanj okrog vplivnih, predvsem pa zelo bogatih direktorjev in lastnikov podjetij pojasnjuje razmerja med človeškim superegom, egom in delom naše osebnosti, imenovanem id. V kontekstu pregovora "prilika dela tatu" se sprašuje kako bi ravnali sami, če bi bili na njihovem mestu, hkrati pa ugotavlja, da je denar kot droga; vedno ga rabiš več in več. Kaj pa vi menite: je pomembnejši denar ali občutek na smrtni postelji, da si delal dobro?