uši in Peking

"Mama, danes ponoči so me zgleda tako močno popikali komarji po glavi, da se bova morali namazati, ko prideva domov. Prou po lasah," se je oglasila D zadaj na motorju, ko sva šli domov iz šole. "Prou po lasah? Misliš po vratu, čelu?" "Ne, prou po lasah me srbi."   Zelo se mi je mudilo. Tako zelo, da sem poklicala M-ja, če naju lahko pride čakat kar pred vhod v naselje, da sem lahko tekla na lekcijo. Tako zelo, da sem pozabila na to. Dokler nisem prišla domov seveda in videla mirno D in M-ja z glavnikom v roki. "Poglej še ti, če je to res tisto, kar mislim, da je," me je povabil bliže. Oh, saj veste, kaj sem zagledala. Redke sicer, ampak bile so tam. UŠI. D jih še ni imela, vendar sem jih imela kot otrok sama, kar 2x, prav tako M. Ura je bila skoraj 9: vseeno pozvonim pri sosedi, da jo vsaj povprašam, kako se reče in napiše UŠ po kitajsko, da grem lahko v lekarno po šampon. Zelo se začudi, še bolj pa, ko ji rečem, če mi lahko napiše za lekarno, naj mi dajo šampon za uši. Šampon ne obstaja!!!   Vsekakor prepozno za lekarno. Z M-jem se odločiva, da ji bova namočila lase z nekim čudežnim kitajskim zdravilom, ki nam hkrati odganja in zdravi komarjeve pike. Ugotovljava, da je lahko uši dobila samo ta dan v šoli. Še vedno mirno D pošljeva spat z zavito glavo. Juhuhu, pomagalo je! Uši ni več, gnide so verjetno pocrkale. Samo sranje, ker jih bo danes v šoli verjetno spet dobila! Napišem obvestilo razredni učiteljici, z velikimi črkami UŠI po kitajsko, napišem mejl kontaktni učiteljici, prosim, če pregledajo vsaj otrokom v razredu glave.......in nič. Pozneje pokličem in izvem, da so pogledali in da ni nič. Zdaj sem zbegana jaz. Kaj smo jih kar vzgojili na naši glavi? D po poti izprašam, kako je izgledalo gledanje za ušmi. Tršica da jo je vzela k sebi in ji pogledala lase. In ostalim????????? Ne, nič.   Kot že mnogokrat tukaj na Kitajskem se sprašujem, če sem teslo jaz ali oni. Ker sem v ednini, moram domnevati, da sem teslo jaz.   Rezultat: dobila sem še tradicionalni kitajski recept za uši. Nakupila sem sestavine, ker pa bi bilo potrebno otroka znova mučiti, sva se z M-jem odločila, da počakava. Konec koncev če uši v šoli so, jih bo znova dobila. Poleg tega pa bova naročila od doma šampon. Saj šampon proti ušem res obstaja ali mi jo je zagodla domišljija?     Ampak, da zavijem še prav drugam: naslednji teden imamo vsi počitnice in gremo v Peking! Hura!      
[obišči blog]