Jana Lumnus

...joj, maj preseneča z vsakim dnem. Le kak teden je minilo od zadnjega šopka vrtnih cvetlic, se je že nabrala nova zbirka. In ko pride še kak dež, bo verjetno hitro še bolj pisano.
No, čisto vse, kar cveti, vendarle ni zelo pisano. In seveda tudi enako navdušujoče ni, ko se veselo razrašča regačica, ki se je zaradi razraslih korenik zlepa ne da znebiti. Asketso lepoto kažejo nekateri okrasni šaši, kot tale, ki je na sliki približno v naravni velikosti. Ostrožniku je senca nekoliko pobrala barvo in je postal temnomoder, res pa mu nekaj nagaja tudi neka pepelasta plesen, ...

Hi, hi, zdi se mi malo verjetno, da bo odgovor pritrdilen. A če pomislimo, kako samoumevno je pri majhnih otrocih, da si s prstki skrbno brskajo po nosu in potem po podrobnem ogledu izbrskanih muck to veselo zanesejo v usta. Ja, saj morda vi res niste bili taki, in tudi sama zase se tega ne spomnim več natančno, a če pogledam, kako je to početje razširjeno, se mi zdi zelo verjetno, da se je v ranem otroštvu skoraj vsak srečal s tem.

Pred nekaj leti je zelo vestno in redno bezala po nosu prijateljičina hči. Bila je že v vrtcu, nekako so jo skušali odvaditi, a ...

Oh, topli majski večeri, z opojnimi vonji, ki se kar prerivajo v zraku in se po sončnem zahodu iz ure v uro spreminja bogastvo vonjav... In že poletno topli dnevi, ki so v dobro namočenih tleh nagnali rastlinice, da bujno zacvetijo. Res je bil vrt najbolj barvit konec aprila, a zdaj se vsak dan kje pojavi kak novi cvetek, obarva kaka nova blazinica...

Drobnjaka mi je v teh čudovito cvetočih dneh kar malo žal, da bi ga rezala za v solate, tegale njegovega belocvetočega sorodnika pa nekako še ne poznam, verjetno ima kaj skupnega s hijacintami. Čez vrtni zid ...

Morda je za marsikoga misel na vino povezana s prvimi pubertetniškimi opijanji, ko so z občutkom nečesa prepovedanega v bližnji samopostrežbi kupili steklenico cenenega vina in prvič ugotavljali, kako je, ko si malo pijan... A zame je kozarec vina tudi spomin na otroštvo. In užitek, ki mi je bil sicer kadarkoli na voljo, a sem ga kot užitek zaznala šele v odraslih letih. Starša pač izvirata iz vinorodnih krajev in vsaj pri starih starših je bila steklenica vina vedno na mizi. Domačega seveda, belega, v Vipavski dolini rebule. To je bila pač poleg tropinovca edina domača pijača, ...

Cvetni popek. Drobna bunčica, sprava komaj opazna in čvrsto obdana s privitimi čašnimi listi, ki nežno vsebino varujejo pred vetrom, dežjem, pripeko, celo kakega nadležnega žužka morda prepričajo, da se ni vredno zagristi v vsebino. In tako drobcen in skromen popek čaka, počiva, včasih celo od jeseni do pomladi, in je pripravljen, da mu po žilah pošljejo kako sporočilo, da je čas za rast. Sprva je to sporočilo komaj zaznavno, popek še nekoliko okleva, v svoji skromni neopaznosti mu je kar malo nerodno začeti z rahlim šopirjenjem...

 

...a dnevi postajajo toplejši, ...

Ah, ta darila... Kje so že leta, ko smo se kot otroci veselili obiskov, da smo dobili kak priboljšek, in so se nam kaki drugi obiski zdeli »brez veze«, ker so bili dolgočasni, pa še na darilo so vedno pozabili...

Potem smo odrasli in prišli iz hvaležne vloge obdarovancev v malo manj hvaležno vlogo obdarovalcev. In si je vsak pri sebi razvil nek koncept primernega obdarjevanja: šopek tistim, ki jim lončnice itak propadejo, ali pa, če jim želimo sporočiti nekaj posebnega, lončnico tistemu, ki jih ima rad in jih zna negovati, deset dek kave in kako običajno buteljko ob popolnoma vljudnostnih obiskih, izbrano kavo ali čaj ter ...

Tivoli. V Ljubljani. Verjetno ste vsi že bili v njem tu in tam na sprehodu, zmenku, na otroškem igrišču, v muzeju... ali pa vsaj na kakem dogodku v hali. Med drugim nas je na razstavo fotk v Tivoliju nedavno vabila tudi Šiska. Meni osebno pomeni Tivoli še malo več. Hodila sem namreč v vrtec tako blizu, da smo vsaj enkrat tedensko oddrobencljali tudi do Tivolija in tako me ob marsikaterem kotičku tega velikega parka preplavijo davni spomini. Po sprehajališču, kjer je danes razstava fotografij, navadno nismo hodili, saj smo prišli mimo Ilirije čez železniško progo (zdaj je ...