Glasba moje mladosti

Ja, saj tema za zapis ni ravno izvirna. Je pa zelo osebna. In spet se mi ob vsaki skupini, ki jo omenjam, ob vsakem komadu, ki se ga spomnim, utrinjajo spomini. Različni. Lepi in manj lepi. A vseeno le tisti, ki se jih še vsaj rahlo spominjam in jih s tem, ko se mi vrnejo, ponovno nekoliko oživim, obudim, in morda omogočim preživetje za nadaljnje desetletje...

Izbor je subjektiven. Ne samo, da je to pač nabor, ki je všeč meni, to je tudi nabor, na katerega sem se takole mimogrede spomnila brez kakih posebnih analiz in zabeležk iz tistega časa. Zato se bi gotovo kdo, ki me iz tistih časov pozna, lahko spomnil še kake skupine, na katero sem kdaj prisegala, ... na katero od njih morda tudi zato, ker je bila razmeroma »in«. Pa s tem ni nič narobe. Ampak spodnji izbor poskuša biti še bolj oseben, torej so na njem tudi skupine, ki so mi bile všeč, ki sem jih poslušala, pa morda kaj dosti somišljenikov niti nisem imela.

OK. Pozna sedemdeseta leta, ko sem se sploh začela zavedati pomena izoblikovanja lastnega glasbenega okusa. Poleg kopice tedaj priljubljenih komadov in skupin, ob poslušanju katerih me spomini še vedno vrnejo v sredino osnovne šole, je bila ABBA gotovo ena tistih, ki sem jo z veseljem poslušala tudi kdaj kasneje in se je med drugim nad njo pred tremi leti navdušila tudi moja pubertetnica. In sva vso Sardinijo pred tremi leti prevrtavali njihovo kaseto.

Tam nekje proti koncu osnovne šole je moja protestniška duša dobila krila. Ne samo zaradi pubertete. Različna družbeno angažirana glasba se mi je zdela pisana na kožo, do tuje robe tedaj ni bilo prav enostavno priti, tako sem imela od kakih Sex Pistols ali Devo kvečjemu kak šumeč in prasketajoč delni posnetek na kaseti, spomnim se, kako sem neko oddajo o punku na TV snemala kar z mikrofonom, še več te robe pa sem si presnela z RŠ. In zelo resno sem preštudirala žepno knjigo PUNK (=potpuno uvredljivo negiranje klasike), kar je bila pravzaprav moja prva v celoti prebrana neslovenska njiga.

No, čisto prava punkerka nekako nikdar nisem postala, čeprav sem se od konca osnovne šole nekako do drugega ali tretjega letnika srednje šole oblačila približno tako, kot naj bi se, in so kdaj padale pripombe učiteljev na raztrgana oblačila, verige ali varnostne zaponke... [starša sta pa bila, kot sem kasneje izvedela, precej obupana nad menoj, nekako jima je bila bolj všeč »spodobna« mlajša sestra].

Približno v tem času me je bolj pritegnilo nekaj alter skupin, ki so imele manj klišejske komade kot punkerji, a prav tako družbeno kritična besedila, ali pa tudi ne, pravzaprav se s tem nisem vedno zelo ukvarjala. Kar se mi je med drugim zdelo pomembno, je bilo, da ne gre ravno za razvpito popularno in komercialno skupino. Od tujih sem bila v veliki meri odvisna od razmeroma skromne ponudbe na našem trgu in tako sem od tedaj dalje uvrstila na osebno lestvico Fischer Z, Leno Lovich in B 52's, pa še kaki Gang of Four, Ian Dury, Elvis Costello bi se našli na njej. In seveda SKA: Madness, Selecters, Bad Manners, Specials...

Od domače scene sem podobno nestrpno kot vsi čakala vsak novi punk album ali singlco, mislim, da je bila prva Parafova Rijeka, od longplajk pa Dolgcajt Pankrtov. In seveda nekaj alternativcev stare šole (Buldožer) ali bolj svežih na sceni (Jani Kovačič, Lačni Franz).

Od skupin naše širše domovine me je čisto očaral Đoni Štulić in njegova Azra, pa beograjska alter- scena, ki je tedaj zaslovela s kompilacijo Paket aranžman (Idoli, Šarlo Akrobata, Električni orgazam).

In seveda brez tiste prave klasike ne bi šlo. Vivaldi, Prokofjev, Mahler, Lizst... ne vem, zakaj se komu zdi, da se te reči malce tepejo z zgoraj omenjenimi.

Tako nekako se je zadeva prelila iz srednješolskih let. Kar sem tedaj uvrstila v svoj glasbeni izbor, je tam v glavnem tudi ostalo. Do danes. Kasneje sem štiklce, avtorje ali skupine dodajala tu in tam, pogosto je bil kak paket novih povezan s kakim novim partnerjem z nekoliko drugačnim glasbenim okusom. Nekaj pa je bilo stalnic v ozadju, ki so bile vedno nekje prisotne, neizbrisne, a hkrati morda nikdar ravno »in«. Đole, na primer. Pa Simon & Garfunkel. Hair. The Beatles.

Jana

[obišči blog]