Izločevanje.

O ja.To izločevanje.Vsi ga poznamo.Eni iz enega zornega kota, drugi iz drugega.Spet drugi pa kar iz obe.Lahko bi rekli, da je nekakšen človeški proces?Svinjski.A takšen pač je.Govorim o izločevanju ljudi.Tistih ki "niso in" tistih, ki so preveč "čudaki", tisti, ki so preveč "scarry" ali pa preprosto samo tistih, ki so malce "prepametni"...itd...Človeška družba že od nekdaj oblikuje nekakšne vzorce po katerih naj bi se vsi ravnali.Tisti, ki se ne.Jih družba preprosto izloči.Ko sem bila mlajša, sem bila deležna nečesa takšnega. Ker sem bila preprosto drugačna..In na tihem, sem še sedaj...Le da si mi nihče ne upa povedati v obraz, tisto kar res misli...Da sem visoka, pravijo.In veste s tem ne mislijo na telesno višino, čeprav tudi ta ni ravno majhna.In vsakič znova me preseneti koliko ljudi me pozna, jaz pa sploh ne poznam njihovega obraza, kaj šele imena.Ampak tako je čudno...Da tudi tisti moji sovrstniki, mislijo tako... A kadar smo skupaj se mi vseeno zdi da jim ugaja moja družba?Ni to čudno?"Drugačna si Katja.In tega se bojijo."Mi je rekel nekdo.Tako.Zapečateno torej.Sem ožigosana, drugačna.A se ne pustim.Ampak včasih je življenje kurba.Veste, namreč, sam se trudiš biti kar se da fer... Kar se da dober do ljudi.Počneš stvari, ki kažejo, da nisi vzvišen in fin...Pa ne zato, da bi ugajal drugim, ampak zato ker uživeš v teh stvareh..A ne opazijo teh stvari, jih prezrejo, pa čeprav se dogajajo pred njihovim nosom...In veste...Opazijo samo to, da ko greš mimo nijh ne dvigneš prvi roke v pozdrav.Ali zakličeš "Živijo" čez cesto.In to ljudem, ki ne pomenijo nič, ki so le bežni znanci...Duše ki ti niso nič dale, se te niso dotaknile.In prav rada bi vedela..Zakaj, če jim je toliko do tega...Zakaj za vraga ne naredijo prvega koraka oni?Če me že tako poznajo in povsod opazijo???-Kallisto-
[obišči blog]