Na klepetu s Sandro

Leto se je prevesilo krepko v drugo polovico, na koledarju je avgust vstopil za julijem, narava je pa itak sama pokazala, da je koledar samo nek pripomoček za merjenje časa. Včeraj zjutraj je bilo baje v Celju šest stopinj Celzija, danes jih je menda deset, dva, tri tedne nazaj pa jih je bilo dosti čez trideset… Mene sicer ta hlad nič kaj ne moti. Že mora biti tako (verjetno!), si mislim…     Ko sem v nedeljo odhajala od doma, seveda nisem računala na »ohladitev« ozračja. Kako le? Poročil ne poslušam, televizije na gledam, nebo je bilo brez oblačka, ozračje vroče… Prebudilo me je treskanje in ropotanje in grmenje, že sredi noči, zjutraj sem se soočila z velikimi dežnimi kapljami. Bila sem dogovorjena za klepet s Sandro, ki sem ga že nameravala odpovedati zaradi neugodnega vremena. Bolj ko sem pogledovala skozi okno, bolj temno je bilo zunaj… »Sprehod« po Mariboru me v tem jutru nikakor ni pritegnil, najraje bi se zavila in sladko spala, prespala dan… Nakar me je predramila misel, da največ naredimo zase, kadar premagamo same sebe in naredimo nekaj, kar sicer ne bi.     Na poti do lokala, kjer sva bili dogovorjeni, sem se prepuščala vremenu, da se je poigravalo z mano, dežnim kapljicam, da so me božale in seveda vetru, da me je kuštral. Kako drugače je v Mariboru, kjer vse te poti oberem peš, ne kompliciram, se počutim svobodnejšo, lahkotnejšo…   Srečanje je bilo prisrčno, brez bojazni, da se ne bi prepoznali. Kaj vem, ko pride »tisti« trenutek, ko sem z nekom dogovorjena, se kar nekam prepoznamo… Rakica po zahodnem in podgana po kitajskem horoskopu, enako kot jaz. Že ta moment je bil mamljivo privlačen, spoznati podobnost »sebe« v mlajši izvedbi… In res sem med klepetom kar nekajkrat začutila sebe, svoje misli, poglede… nekaj let nazaj… Nekih norm sem se sama že osvobodila, Sandra se jih še bo… Tudi življenje se nama je po nekih obdobjih enako vozilo, prav začutili sta se najini duši, se dotaknili na nekih nezavednih ravneh. Bilo je toplo občutenje, sedeti in klepetati z nekom, kot da se poznava od nekdaj. Spet en moment, kjer se potrjujejo dejstva, da leta in zunanji videz nimajo nič opraviti z dotikom dveh duš…      Navkljub dežju sem bila dogovorjena za klepet še z dvema blogerjema. Čas, odmerjen za srečanje s Sandro je minil hitreje, kot sem si želela… Ko sva si ob slovesu segli v roko, sem vedela, da to ni bilo zadnjič.  
[obišči blog]