Jutri ni pomemben...

Tesnobnost se je razblinila, ko sem dojela, da je situacija brezizhodna, da jo moram sprejeti, natanko takšno kot je. Da je dogajanje namenjeno druženju in da vsak posameznik vanjo prispeva svoj delež. Odločitev, da se ne bom podredila »vzvišenosti« in »pametovanju« je bila najbolj smela odločitev, ki sem jo sprejela tega dne…   Ob meni so bili ljudje, ki jih imam srčno rada. Medsebojno smo povezani in že sama njihova prisotnost je pomirjala mojo razburkano notranjost. Vedela sem, da moram, ne glede na vse, v tem druženju vztrajati, kajti prineslo je natančno tiste priložnosti, ki jih potrebujem za nadgradnjo svoje osebnosti…   Jasno mi je postalo, da si zaradi ene same osebe ne smem dovoliti imeti pokvarjenega dne… Navkljub vsem njenim poizkusom pametovanj in komandiranj, ki so se druga za drugo rušila, navkljub vsem njenim poizkusom privabljanja pozornosti, ki so postajala prozorna, navkljub vsemu negativizmu, ki ga je poskušala vnesti… Ko sem končno dojela, da se z razkrajanjem strahu osvobajam, da so me vse življenjske izkušnje doslej okrepile do te mere, da se lahko imam fajn tudi v njeni prisotnosti, sem se začela imeti fajn…   "Jutri ni pomemben, saj sem živel danes", pravi Horacij. In res je tako!
[obišči blog]