Vikend in smrt

Malo sem pokomentirala spise, ne vseh, ker nisem še prišla do njih, mene ste tudi kometirali, sem ful vesel, da me je sploh kdo komentiral, ker tako in tako nisem prav med najbolj branimi, ampak tako in tako bolj zase pišem, tako da.. nič sekiranja, tudi jaz pridem enkrat na vrsto   Včeraj je umrl, nekdo s katerim sem predebatirala par večerov preko MSNja.. Nisem vedela, da bo umrl dokler mi ni Sandra zaupala. Hja no, lahko bi rekla, da je tako pač življenje, pa se mi ne zdi prava izbira besed. Ni prav, da je umrl. Ker je bil mlad, imel je dve hčerki, partnerko, še celo življenje pred sabo. Pa sem se spet vprašala, kje je tukaj Bog, ki bi to popravil? Da bi se mogoče zmotili pri diagnozi in mu vrnili nasmeh na usta? Jah, ni ga. Kje ste zdaj verniki? Pojasnite to, če lahko. Ne bom rekla, da mi bo zdaj sto let hudo za njim, da ne morem naprej živeti, ker mi je umrl že kdo bližji kot on, on je bil pač nekdo na msnju, ki mi je "zatežil" zaradi moje zveze, v kateri sem.. in mi spuščal moralne očitke. Mi je hudo, na vsake toliko se ga bom spomnila. Tudi njegovim besed, ki so bile meni zadnje, ko se je poslovil: "Ubogaj me." Hja, sem si mislila, ko bi bilo le tako lahko samo "ubogati".. Žal mi je, ker je šel. Sem pa jezna, ker je odšel jezen na cel svet. Jezen na ljudi okoli sebe, ki niso vedeli, kako z njim ravnati, ko je povedal, da je zbolel.. Zakaj biti jezen, ko pa ti niso naredili nič hudega, samo strah jih je bilo? Sem ga skušala pomiriti, pa ni šlo. Ja, eni grejo pač z jezo. Samo kaj je pa s tem naredil še živečim, njemu ljubljenim osebam, pa ni nikoli pomislil. Škoda.     Menjam temo, ker s tem morim sama sebe in še marsikoga zraven Soboto sem cel dan prespala, danes sem pa bila pridna sicer bi lahko bila še malo več, ampak začetek je pa le.. Učiti sem se začela za maturo. Maturo je pogoj, da dobim junija večjo plačo. Da ne bo napisano v pogodbi "osnovnošolska izobrazba" kar ljudje gledajo s prezirom. Vsakemu v kadrovsem oddelku pa tudi ne bom šla razlagat, zakaj sem pristala samo na tej stopnji izobrazbe, kljub temu, da znam marsikaj kar drugi s 7. stopnjo ne znajo oz. ne razumejo. Ampak to je pač svet biznisa in zato sem se še s toliko večjo vnemo vrgla v učenje. Zdaj imam vsaj dobro motivacijo kar pa se redne zaposlitve tiče.. zaenkrat bo za določen čas, tako itak večinoma vsi začenjo v našem podjetju, plača bo solidna glede na stopnjo moje izobrazbe, plačana bolniška, svoj telefon, plačan telefonski račun kar je pomembno, vsaj meni, ki non stop nekaj blebetam in pišem na stotine smsov    Tko, za nedeljo dovolj.. Čakam na nov naslov za spis
[obišči blog]