RazkritOdkrito

Tokrat le za vse tiste, naše ljudi, ki živijo zunaj prelepe Slovenije - z besedo in glasbo VAS vse prav lepo pozdravljam. Nekaj vas je aktivnih v blogosferi in pišete, drugi le berete in si dopisujete.  S tem ohranjate materin jezik, ste s srcem in dušo bližje svojim najdražjim, domovini, koreninam. Je tako? Le čemu ste odšli? Ljubezen, služba, študij, ... Ja, tudi zdravje. Pomislite kdaj, da bi prišli nazaj? Nekateri prihajajo za vedno domov v času penziona ali ko spravijo otroke do kruha.  Večina pa nikoli, le kakšen obisk pri starših ali sorodnikih in to je tudi vse. Kmalu pa se bom na obisk v tujino, k sorodnikom odpravila tudi jaz. LIDIJA - do ...

Menim, da je najhujše jokati ob izgubi drage osebe, manj boleče ob propadlem prijateljstvu, izgubi službe, neuspešno opravljenim izpitu, prepiru z domačimi, ... In kako zanimivo se naše telo, čustva odzovejo ob tako negativnem trenutku. Nekateri molčijo, drugi kričijo, ... Osebno, ob takšnem trenutku poslušam glasbo, ki dodatno pripomore k joku, čudno ne?  Čeprav sem danes prav dobro razopoložena paše ravno ta glasba, glasba, ki me spominja predvsem na dobo adolescence. Toni Braxton - Unbreak My Heart Whitney Houston - I Will Always Love You Celine Dion -Think Twice Mariah Carey - Without You

To ni prvoaprilska šala, to je čisto prava najava intervjuja in še nekaj več. V goste na Drugi svet (slovenski blogerski časopis) sem povabila Jina, zmagovalca Večerove akcije Bobu blog. Ste vedeli, da je Jinova strast politika? Ste vedeli, da piše pravljice? Morda veste s kakšno mislijo je sodeloval pri akciji Bobu blog? O tem in o onem, kmalu. Pripravljam pa tudi nekaj novega, k postavljanju vprašanj intervjuvancem bom povabila nekoga izmed vas, morda prejmete vabilo že danes; verjemite tudi to ni prvoaprilska šala. Čez čas pa bom izbrala enega izmed teh, sodelujočih pri pripravi intervjuja in mu predala svoje veselje ter odgovornost in se od vas žal še letos poslovila. Barbra Streisand  - ...

Srbi rečejo sinovi ali hčerkini tašči prija. Za hec sem šla iskat na You Tube ali sploh obstaja kakšna pesem o priji. In seveda našla, narodno - "Što me prija gleda."   Ok. Če že imajo Srbi prijo, kaj imamo Slovenci? 

Nič ne bo z mojimi nezemljani. Ravno danes, tik pred zdajci, sem še želela pisati na temo Išče se 900 nezemljanov. Moje misli pa je prevzel film Jaz legenda, ki sem si ga sedaj ogledala v domačem/hišnem kinu. Ta film mi je tako razdražil čustva, da sem po pravici povedano čisto out. Brezveze! Prevzele so me misli, da se bo vse to enkrat res zgodilo. Prepričana sem, da se v velikih laboratorijih skrivajo čuda, ki bodo enkrat res uničila ta naš planet, človeško civilizacijo. Pa veliko sreče! Vir: http://www.kolosej.si/filmi/film/jaz-legenda/

Vsak izmed nas se je že kdaj osmešil. Največ primerov je, ko nekomu spodrsne in pade, se zabije v vrata ali mimoidočega, prdne v vrsti pred blagajno, ... Spomnim se, smejala se je cela šola, ko je profesorici sredi hodnika padlo krilo. Ko bi vi vedeli koliko smeha na ta račun in kakšne grozne spodnje hlače je imela . Pa ravno tej profesorici, ki si je pri nas učencih najbolj ustvarjala avtoriteto. No ja, sicer pa ni bila tako slaba, po srcu mislim. En hud primer pa se je zgodil nedolgo nazaj mojemu možu. Med vožnjo mu zvoni telefon, ustavi na avtobusni postaji in se pogovarja. Na kar k njemu ...

Sem majhen zajček s polno košaro dobrot in potujem naokrog. Tudi tebe obiščem na tiho, pozvonim in ti vesele praznike zaželim. ------- Sta zajček in piščanček priskakljala, sta v košarico pisanko dala, jo na mizo poližila in pozdrave za velikonočne praznike pustila. ------- Z žarkom luninega krajca zajček barva zlata jajca, zlata jajca so čarobna tudi če so čisto drobna. Potice, šunke, pirhov naj bo pri vas za praznike obilo, to tudi moje je velikonočno voščilo. Kako sem bila danes ustvarjalna v družbi enega od urednikov  eDnevnika pa lahko vidite tukaj. Kako se že sprašujemo - je bila prej kura ali jajce? Lepo praznujte!