razkritOdkrito - blogerska zvezda BEČELICA - INTERVJU

Leti leti leti, … hiša? Ne! Leti, leti, leti … Bečelica? Ja! Njena strast je motor. Želja pa imeti svoj lasten dom in postati mama. Te želje so se ji začele uresničevati. Letos je zanosila in kmalu bosta z možem gradila. Kaj meni o tem in onem? Na koncu tega pa majhna izjema, sprememba vloge. Bečelica nisi le v blogosferi. Tako te je poimenovala ena prijateljica. Kakšna je že zgodba?Kot vsakega najstnika je tudi mene nekoč srečala "Teta puberteta" in takrat sem veliko zahajala na počitnice k moji edini omi, ker sem imela v tistem kraju bratranca, bratrančeve prijatelje in med njimi tudi prve simpatije ter njo. Prijateljico, kakršno si želim še kdaj v življenju. Nekaj let sva pomenili cel svet druga drugi in še danes ne vem točno zakaj so se najine poti razšle. In ker so me takrat skoraj vsi klicali čebelica, je ona želela biti nekaj posebnega in mi je dodelila vzdevek bečelica (bečela je, v mislim da dolenjskem narečju, čebela). To mi je postalo tako blizu, da uporabljam še danes, ker jo še danes jasno slišim, kako me pokliče "Hej bečelica ...". Sprva si bila prepričana, da bloga ne boš pisala, nato si mišljenje spremenila. Kaj te je tako pritegnilo?Krivec za moj vstop v blogosfero, na katerega še danes kažem s prstom, je nam vsem dobro znani RazbOjniK. Z njim sva imela na lanskem smučanju težke debate: jaz na eni strani z argumenti proti, on na drugi strani za. Včasih je bilo prav pestro in takrat sem mu rekla, da jaz nisem oseba, ki bi pisala blog in ga nikoli ne bom. Hm, kako je že tisto "zarečenega kruha se največ poje" ... Smučanje je minilo, meni pa firbec ni dal miru in hitro po prihodu nazaj v službo sem v "strička Googla" vtipkala "ednevnik". In tako se je začelo ... in v januarju sem praznovala 1. leto obstoja. Bi lahko trdila, da si v času bloganja pridobila na prijateljstvu in na podlagi česa nekomu zaupaš, seveda še preden se s to osebo srečaš?Lahko trdim, da sem v času bloganja sigurno pridobila več pozitivnega kot negativnega. Preko zapisov sem se dokopala do toliko zanimivih ljudi, ki jih v resničnem življenju sploh ne poznam, pa bi si upala trditi, da so del mojega vsakdana. Preko njihovih zapisov jih spoznavam, se najdem v njihovih težavah, v njihovem veselju, pričakovanjih, ... Lahko bi rekla, da zaradi nekoga drugače gledam na nekaj, znam kakšno stvar bolj cenit in uživat v vsakem dnevu posebej. Konec koncev res ne vemo, kdaj bo prišel tisti zadnji. To sem vsekakor pridobila. Glede na to, da nisem ravno pristaš spoznavanja preko interneta, sem glede teh stvari zelo zaprta. Preden se odločim nekoga spoznati v živo, oklevam kar se le da dolgo, pa še to moram biti prej 100 % prepričana, da si tega resnično želim. Med tednom si v Ljubljani, vikende pa preživljaš na Štajerskem, kjer s partnerjem ustvarjata svoj dom. Kakšna bo vajina hiša, čemu sta dala večji poudarek pri načrtovanju?Predvsem si želiva funkcionalnost. V glavah sva že vseskozi vedela, kaj si želiva, potem je bilo to potrebno samo še poiskati med načrti. Zaradi konfiguracije terena je bila edina opcija K P ali K P M. Glede na to, da ne bova gradila ravno grada, sva se odločila, da bova najinim otročkom privoščila malce zasebnosti, zato bosta starca v pritličju, v mansardi pa naj kraljujejo otroci. Glede na to, da so zgoraj planirane 3 sobe, se bova morala še kdaj malce potruditi :o). Predvsem pa si želiva imeti svoj prostor pod soncem, ki bo samo najin, kjer bova midva gospodarja in kjer bova imela košček zemlje, kjer se bova lahko udejstvovala, kjer bodo imeli otroci prostor, da se v miru igrajo in kjer bova lahko na terasi v zasebnosti spila jutranjo kavo. Se ne sliši sanjsko?   Na poti pa je že tudi mala Maja oz. morda celo Vili, kot se rada pošalim. Začetek nosečnosti ni bil ravno prijeten, kot si sama dejala. Pa vendar le, kakšen je tvoj občutek sedaj, pričakovanje, … Da sem noseča, se mi je posvetilo zelo hitro. Nakup prvega nosečniškega testa je bila dogodivščina za temo prostega spisa ZADREGA in ker smo dvomili v plus, je bil nakup še enega testa nuja. Pozitivno drugič. Na začetku rahla zmeda pri obeh, potem val solz sreče in nepopisno veselje… huje kot v kakšni mehiški telenoveli. Potem je nastopil december, moje težave so se začele kot strela iz jasnega, preživetje novoletnih praznikov v bolnišnici in nenehni strah pred izgubo palčka malčka. Stvari so se na koncu srečno iztekle, slabosti so se umirile in apetit se je s časom povrnil. Sedaj sem najsrečnejša nosečnica na planetu. Ponosna sem na svoj trebušček in komaj čakam trenutek, ko bom prvič videla nekoga, ki bo sedaj devet mesecev užival ugodnosti maminega telesa. Je pa vseskozi prisotno vprašanje kakšna mami sploh bom, ali bom znala poskrbeti zanj, ali bo ponoči spal ali jokal, ali … In kako se pripravljaš na materinstvo?Trenutno še nimam nekih priprav. Skrbim, da se vsaj približno zdravo prehranjujem, da oba dobiva tisto kar rabiva. Če le imam možnost, grem na sprehod, da se gibljem in s tem ohranjam telo v kondiciji. Ne želim se poleniti, ker se zavedam, kaj me v tem primeru čaka. Me pa že zanese med kakšne pajacke, pa vozičke, pa igračke … Napotila si se tudi v prvo trgovino za nosečnice in izbrala hlače. Kakšna moda za nosečnice ti je sicer všeč?Predvsem mora biti udobno. Ker sem bolj športni tip človeka, ki bi tudi v službo najraje odšel v trenirki in supergah, z izbiro nimam težav. Sem pa presenečena nad ponudbo trgovin. Na izbiro je toliko lepih stvari, da se tudi nosečnice ne rabimo več oblačiti v "žaklje", kot pravi nosečniškim oblekam moja mami. Na razpolago je vse, kar ti srce poželi, ampak je pa dejstvo, da je takšen nakup tudi kar velik finančni zalogaj. Hlač z debelo elastiko okoli pasu, ki ti sega skoraj do prsi, pa po končani nosečnosti tudi ne moreš več uporabljati. Do naslednje nosečnosti seveda :o). Ste hranili doma kakšno malenkost iz tvojega oz. moževega otroštva in bo sedaj prišla prav vajinemu otroku? Morda kakšna zibelka?Odgovor na to vprašanje, nadaljevanje intervjuja in kako sva zamenjali vlogi, si oglejte na slovenskem blogerskem časopisu Drugi svet.
[obišči blog]