NE BREZ MOJE HČERE

Te dni se nahajam v Teheranu. Iranski prestolnici. No, če sem bolj natančen, se tam nahajam zgolj imaginarno.
Prebiram namreč knjigo, ki bi jo lahko brez dvoma označili za knjigo, ki ji je uspelo vzbuditi največ ksenofobnih stereotipov v zgodovini. Poleg Svetega pisma, seveda.
Knjiga se imenuje "Ne dam svojega otroka", po njej pa so posneli znan film "Ne brez moje hčere".
Histerična izpoved Američanke, ki ji iranski mož ne dovoli, da bi se skupaj z otrokom še kadarkoli vrnila v domovino iz družinskega obiska v Theranu. Precej stresna zadeva.
Grozno. Po drugi strani pa bi bilo hecno, če bi prav ta film predvajali potnikom na letalih, ki letijo iz Evrope v Iran :)
Gre za resnično zgodbo. Dogaja se leta 1984. V občutljivih letih, ko je v Iranu bil močno prisoten duh posledic islamske revolucije. Šah Pahlevi je padel, državo pa so pričeli voditi zagriženi fundamentalistični kleriki. Skoraj podobno, kot trenutno v Sloveniji :)
Avtorica prikazuje Iran, kot zaostalo, primitivno državo z ljudmi, ki se ne umivajo, ki jedo s tal, ki imajo hiše polne ščurkov in umsko zaostalih otrok, ki so se rodili v incestnih zakonih.
Bi bilo zanimivo, avtorico knjige kdaj poslati na dopust na kakšen hrvaški otok. Ali v nedeljo na mariborski kramarski sejem. Me zanima, kaj bi tam napisala :)) Ok, ne bodimo neokusni. Bedna šala, vem.
Najbolj od vsega pa je seveda izpostavljen položaj žensk, skritih za težkimi tančicami, čadorji in domačimi ognjišči. Zanimivo je, da so Iranci tudi v času, ki bi žensko brez rute postavili pred stelski vod, trdili, da ženske v Iranu niso zatirane.
Kar trdijo še danes.
Trdijo, da je Iran povsem sodobna država.
Potem pa se na internetu pojavijo slike, kako obešajo dva 14 letna dečka, ki bi naj bila homoseksualca. Pojavljajo se članki, kako je vlada prepovedala "zahodnjaški slog" frizur, oprijeta oblačila in uporabo mobitelov.
Pojavi se predsednik, ki pljune v obraz množici židov in po celem svetu zatrjuje, da je holokavst izmišljotina. In, da pri njih pedrov ni.
In to se ne zgodi leta 1984.
Ampak leta 2007.

Grem brati naprej... ;) 

P.s: Slika, ki jo prilagam, je prva slika, ki jo najdeš na Googlu, če vtipkaš besedo Iran.
[obišči blog]