Kako varni so naši podatki?

Poročila včeraj zvečer. Že ob napovedniku me je skoraj kap zadela, ko so se poročila začela in sem videla posnetke pa.... o moj bog, saj ne morem verjeti !!!   V celjskem zdravstvenem domu se je pripravljal upor. Laboratorijski listi so se naveličali temnega smrdljivega plesnivega arhiva in so zahtevali boljši prostor. Konec koncev bodo morali tam preživeti najmanj 15 let, preden jih doleti bridka smrt v kakem šrederju ali peči. Ker jih nihče ni upošteval, kaj upošteval, še pogledal jih nihče ni, so se odločili, za radikalen ukrep. Štrajk. Tudi pri tem jih ni nihče opazil, kaj šele da bi kdo reagiral na njihovo zahtevo. Prav, so rekli. Gremo pa na ulice ! In so šli. Dobesedno. Na avtocesti od Celja proti Mariboru so se odločili izstopiti, da izrazijo svoje ogorčenje in se obenem nadihajo svežega, z bencinskimi hlapi prepojenega zraka.   Ni smešno. Še posebej ne v času, ko karkoli poskušaš narediti/urediti na vsakem koraku uradniki tulijo, ne morem gospa, veste zarad varstva osebnih podatkov. Kako varni so naši podatki ? In kaj se sploh šteje za osebne podatke. Po zakonu: ·       osebni podatek – je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. ·       Občutljivi osebni podatki – so podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške (v nadaljnjem besedilu: prekrškovne evidence); občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.   Zdravstveni podatki oz. podatki o zdravstvenem stanju so občutljivi osebni podatki, njihovo varovanje pa je opisano v posebnem členu: (1) Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz 5. točke 13. člena tega zakona (= če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe). (2) Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.   V katero od teh dveh točk paše omenjeni protest laboratorijskih listov, ne vem. Vem pa, da se izraz varovanje osebnih podatkov vse bolj uporablja v primerih, ko ti nekdo noče narediti neke usluge/skrajšati neke poti/pomagati, da kaj urediš zase ali za drugega. Recimo, da pokličem na Simobil in želim neko spremembo. Najprej moram priti v njihov center po geslo. Da bodo vedeli, da sem to res jaz. Ampak meni se res ful mudi in res bi nujno rabila to spremembo. Ne zadošča da povem davčno številko in emšo. Dragi moji, če mi je kdo ukradel davčno IN emšo, mi je verjetno ukradel tudi tisto čuveno geslo. V nasprotnem primeru pa se izraz varstvo osebnih podatkov ne uporablja takrat, ko bi se moral in tako se zgodi, da v javnost priletijo (dobesedno) izvidi preiskav. In počakajo na firbčne mimoidoče in kmalu bomo spet vedeli kako (ne)zdrav je nek poslanec ali predsednik.   V službi dajemo veliko pozornost varstvu osebnih podatkov. Pač delam na takem področju, da je to nujno potrebno. Vsi vpogledi v občutljive podatke se beležijo, vsi smo s pogodbami zavezani k molčečnosti. Ampak načeloma mi nič (razen vesti, ampak to je že druga tema) ne more preprečiti, da nekih podatkov ne posredujem nekomu tretjemu in za to dobim mastno plačilo.   Previdnost pač nikoli ni odveč in zato tudi davčne številke, ki je zadnje čase na vseh nagradnih kupončkih ni potrebno napisati. Če boš izžreban, te tako ali tako kontaktirajo.   Če še enkrat preberem zapis, ki sem ga sproducirala... sem prišla v nasprotje sama s sabo. Najprej težim, da so podatki slabo varovani, po drugi strani pa javkam, ker mi nekje nočejo nekaj urediti. Verjetno je z večino ljudi tako. Zato se mi zdi, da bi morali, ko pridemo v tako situacijo, pametno presoditi, kdaj je smiselno reči, ne gospa, tega podatka vam žal ne moremo posredovati, in kdaj podatek povedati. Bo prihranjene veliko nepotrebne vroče krvi in svet bo za trenutek lepši.   p.s. Za boljši vtis sem hotela prilepiti kako slikco po tleh razmetanega papirja. Vsemogočni google tokrat ni našel nič uporabnega, sem pa zato našla ... Tačeka. Se ga še spomnite?    
[obišči blog]