"Užitek" čiščenja pasjega dreka s podplata (kdo in kakšni so tisti, ki nam to povzročajo)

Za zadnji letošnji zapis sem izbrala še eno Janino temo. Pasji dreki torej. Ni se mi zgodilo samo enkrat. Najboljše je takrat, ko ne veš, pa veselo tacaš okrog in puščaš za sabo smrdljive sledi. Po možnosti v prostoru, po možnosti je ta prostor tipa Cankarjev dom ali kaj takega. Zdaj vem zakaj se nekateri tam preobujejo. Ker so pohodili pasji drek. Kdo so tisti, ki nam to povzročajo? Lastniki psov. Psa pač ne moremo kriviti, da opravi kar ima za opraviti, kar sredi ulice. Lastnikov psov je več tipov. Eni imajo psa zato, ker imajo radi živali. Taki imajo radi tudi svojega psa in so nasploh precej prijazna bitja (znanstveno dokazano) in taki zagotovo poberejo pasji drek. Potem so tu taki, katerih partner paše v prej omenjeno skupino, oni sami pa ne. In ko morajo zjutraj navsezgodaj, po možnosti še sredi naliva ali burje, peljati psa ven, ker partnerja pač ni... je to že višek. Da bi še drek pobirali ? Niti pod razno. Tretji tip so taki, ki imajo psa zarad imidža. Taki bodo drek pobrali, ker se jim pač gre za imidž. Ampak le takrat, ko jih kdo gleda. Drugače ni važno. V povprečju je torej situacija pol-pol. Definitivno bi bilo boljše, če bi vsak lastnik za svojim psom pobral drek. K temu veliko pripomorejo tudi vrečke, ki so jih postavili v večjih parkih. Nekateri lastniki (tisti naprednejši, iz prve skupine) pri vsakem sprehodu kar na vrvico navežejo vrečko in jim je potem prihranjeno iskanje primerne reči, s katero bi pobrali drekec. Moje izkušnje so z obeh strani. Drek smo itak že vsi kdaj pohodili. Pred kakimi 5 leti sem se pridružila teti, ki je svojo psico peljala na parjenje v Stuttgart. In sva si šli ogledat tudi mesto, itak. Kdo bi se pa uprl šopingu. In hodiva po Konigstrasse, ko Tara naenkrat počepne.... midve pa brez vrečke, itak. Tara je bernska planšarka, precej veliko bitje in posledično je bil tudi tisti drek precej velik. Z robčkom ga niti pod razno ne bi mogla pobrati, brez da bi mi ga pol ostalo na rokah. Teta gre v sosednjo trgovino prosit za vrečko, jaz pa stojim tam na ulici in pazim na drek. No, na psa. Pa na drek tudi. Seveda sem se počutila precej butasto, ker se mi je zdelo, da čisto vsi gledajo vame in v drek. No, vrečko sva dobili, tako da je drekec romal v smeti. In od takrat naprej... sva tudi midve imeli vrečko s sabo. Vsakič. Namesto zaključka... fotke mojega kosmatinca. Pri njemu takih problemov ni, ker se sprehajamo po svoji zemlji in kupček vedno, čisto vedno naredi na naši njivi. Gnojila pa res ne bomo stran metali;)In ker je danes zadnji dan leta.... SREČNO 2008
[obišči blog]