Lepotna tekmovanja - šteje znanje geografije ali izhod v kopalkah?

Kadar tu in tam pogledam kakšno lepotno tekmovanje, vedno dobim občutek, da od naših misic pričakujemo preveč. Pomislite, dekleta na takšne izbore pridejo v dobri veri pokazati rit in joške, mi pa jih morimo s tem, kako nasititi lačne in rešiti svetovni mir. Bizarno, sploh če si predstavljamo, kakšne priprave so za svoj »performans« primorane dati skozi. Puljenje dlak, cvarjenje v solarijih, nategovanje butt shaperja, mazanje s smrdljivimi kremami po delikatnih delih telesa … kaj bi našteval, vložek truda je ogromen.  In zdaj si zamislite, da jih takole voljne nekdo preseneti z vprašanjem o glavnem mestu ZDA. Nezaslišano!

Sploh pa, ste opazili, da tovrstnih abotnih vprašanj ne postavljajo moški?  Jasno, pokažite mi enega, ki bi od napol nage lepotice recimo zahteval, da našteje praštevila do sto. Ne, intelektualni masaker nad najlepšimi primerki svojega spola izvajajo ženske. In to praviloma one ne tako lepe, občudovane s strani močnejšega spola, kot njihove popularne »prijateljice«. In ko adolescenčna frustracija življenja v senci končno dobi priložnost v obliki mikrofona v roki in kamere, uperjene v tipiziran objekt (ne)prikritega sovraštva, ni za pričakovati drugega kot vprašanje s podtonom »na, prasica, tu imaš, kar si zaslužiš!«

In prav slednje jasno dokazuje, da se za vsakim ženskim dejanjem, najsi gre za lepotna tekmovanja, karierno uveljavitev, body lifting ali sobotni šoping … , skriva nepotešljiva želja po občudovanju s strani moškega spola. S tem seveda ni nič narobe, saj je v ozadju  evolucionistični boj za alfa samca, ki bo zaplodil genetsko dominantnega potomca. Problem nastane, ko zadeva ni več domena seksualnosti, ampak frustracij, ki se udejanjajo v skrajnostih, kot je zavračanje moških kot partnerjev ali očetov njihovih otrok.

Boj feminističnih možač za nadvlado na tipično moških kariernih področjih ni nič drugega, kot neprestano dokazovanje  svojim moškim kolegom, da so pametne, sposobne, vredne pozornosti, občudovanja,  skratka nekoč in nekdaj z moške  strani povsem po krivici spregledane.

S tem seveda ne trdim, da je mesto žene zgolj in edino v kuhinji, horizont njene poklicne ustvarjalnosti pa vzgoja  njunih otrok. Lahko je tako, če ženska materinstvo kot najlepši dar, ki ga moškim nikoli ne bo dano imeti, razume kot svoje življenjsko poslanstvo. A če njeni  talenti  posegajo tudi v katero drugo področje, bi jih bil greh zanemariti, poteptati ali nanje pozabiti.

Vendar pot do uspeha ne sme biti tlakovana s frustracijskimi zablodami spopada za enakost med spoloma. Takšna zmaga, paradoksalno, pripelje do kontra efekta,  pirove zmagovalke pa umirajo same, neljubljene in zagrenjene.  Še enkrat več so jih namreč »nadmudrile« kolegice, ki so pravi čas doumele, da pri vsem skupaj ne gre za vprašanje spolne prevlade.  Vprašajte moške, nič ni bolj občudovanja vrednega, kot uspešna ženska in obenem dobra žena in mati. 

Če se vrnemo k misicam, jim zato, drage dame, igranja na karto dolgih nog, kompaktne riti in štrlečih joškov ne smemo zameriti. So pač ocenile, da je njihovo telo največji talent, ki so ga od Boga prejele.  Prav zato bi se gospodična, ki je misico pobarala o glavnem mestu ZDA, lahko povsem zadovoljila z ugotovitvijo lepotice, da gre za vprašanje iz geografskega področja.  Ali je zdaj to Miami, Velika Britanija ali London, je navsezadnje vseeno. Na tron dometa svojih sposobnosti se pač ne bo povzpela kot učiteljica geografije, ampak kot zmagovalka nepozabnega izhoda v kopalkah.

Rok Čakš