Pozabljeni olimpijski ideali

Boštjan Leskovar 15:22, 5. mar 2010

(Piše: Boštjan Leskovar) V času predsednika Samarancha smo bili navajeni protokolarnega zaključnega stavka: »To so bile najboljše igre…» Sedanji predsednik MOK, J. Rogge, se ni ujel v to past in se že od vsega začetka izogiba neposredni primerjavi posameznih organizatorjev.  Kako sploh ocenjevati uspešnost posameznih iger? So uspešne igre tiste na katerih nastopi največ športnikov, igre na katerih osvoji medalje največ držav, igre z največ rekordi, igre z najbolj prijaznimi domačini, igre brez organizacijskih napak? Kriterijev je še veliko več, a na koncu se vsak uspeh meri predvsem skozi denar.  Resnica, ki vse bolj bode v oči tiste zadnje prave olimpijske zanesenjake. Komercialno politični interes je že pred leti dokončno prevladal nad olimpijskimi vrednotami. Naj bo to Vancouver, Peking, London ali Sochi, prav velike razlike ni pričakovati.

Igre vodijo komerciali interesi medijskih hiš in velikih korporacij. Glavni financer olimpijskih iger v zadnjem desetletju – televizijska mreža NBC bo tokrat prvič zabeležila izgubo. Kljub razmeroma dobri gledanosti govorijo o 200 milijonih dolarjev. Izguba je posledica preveč odprta mošnje pred leti, ko so se kupovale  TV pravice. Takrat najbrž nihče ni predvidel gospodarske recesije. Če bodo izgubo letošnjih iger pri NBC-ju lahko pokrili z dobički iz preteklosti in načrtov v prihodnje (London 2012), pa imajo organizatorji v Vancouvru več težav. Prvič bo na pomoč priskočil tudi MOK, ki naj bi pokril del izpada sponzorskih prihodkov. O uspešnosti iger si zato Kanadčani najbrž še dolgo ne bodo enotni. Bo športni uspeh in prebujen nacionalni ponos dovolj velika nagrada za grozečo milijardo dolarjev veliko izgubo, ki jo bodo morali prevzeti davkoplačevalci? Mnogi se upravičeno sprašujejo, ali niso olimpijske igre postale prevelike. Medtem, ko so bile še pred leti zimske igre finančno manj zahtevne in bolj prijazne do manjših organizatorjev, se zdaj zdi, da je vse skupaj le še posel največjih in najbogatejših. V takih razmerah se lahko utopičnim idejam o Bohinju, kot organizatorju iger, le še nasmejemo.

Če uspešnosti organizacije iger ne moremo enostavno izmeriti  pa lažje izmerimo športno uspešnost. No, tudi pri štetju medalj se lahko zaplete. Ameriško štetje daje prednost skupnemu številu osvojenih medalj, evropsko oz. mednarodno štetje pa osvojenim zlatim medaljam. Še drugič po Pekingu 2008 se je zgodilo, da je glede na število osvojenih zlatih medalj zmagala domača reprezentanca, glede na skupno število medalj pa svojo zmago slavijo Američani.

Slovenci še vedno prisegamo na šteje medalj glede na število prebivalcev. Tri olimpijske medalje so kot kaže zadovoljile večino športne javnosti. Zgodba o najmočnejši olimpijski delegaciji v zgodovini Slovenije  je očitno imela trdne temelje, hkrati pa letvice za prihodnost ni postavila previsoko. Po zaslugi Petrine »bronaste z diamanti« smo vsaj za trenutek pozabili na samo preštevanje kolajn in se spomnili tudi na tisto zadaj. Na pozitivne in negativne vidike krutega vrhunskega športa, kjer je športnik pripravljen tvegati tudi svoje zdravje. Tisti redki, ki tega niso pripravljeni so kaj hitro pozabljeni.

Tudi zato se je iger v Vancouvru prijel naziv, gladiatorske. Moderni atraktivni športi, ki privabljajo mlado občinstvo so zaznamovali letošnje igre. Shaun White, deskarski super zvezdnik, je pred ameriške TV zaslone privabil rekordno število gledalcev. Čeprav mislim, da si to zaslužijo, pa so se med olimpijsko druščino tovrstni športi zašli predvsem zaradi svoje tržne vrednosti in manj zaradi olimpijskih vrednot. Pesimisti bi rekli, da so le te že davno izumrle in je ostal le še mit, ki se spretno uporablja v marketinške namene. Nekaj pravih olimpijskih vrednot pa bodo v Vancouver v naslednjih dneh zagotovo prinesli tudi športniki paraolimpijci.

Boštjan Leskovar

Boštjan Leskovar je športni podjetnik, rekreativec, športni navdušenec in avtor bloga Športne vizije 2. Kot pravi sam:“šport piše najboljše zgodbe, najbrž tudi zato blogam o športu. In zgodbe so najboljša hrana za tržnike. Moj blog z vedno delovnim naslovom Športne vizije 2, je moj pogled na šport skozi oči tržnika. Boštjan je del ekipe gostujočih blogerjev na Drugem svetu.
Boštjan je na Drugem svetu spremljal dogajanje na Olimpijskih igrah v Vancouvru.