Poljub sreče za prvo zmago

Boštjan Leskovar 07:48, 15. jun 2010

(Piše: Boštjan Leskovar) Prva zmaga slovenske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu je poseben dogodek, ki bo dobil svoje mesto v slovenski športni zgodovini. To, kar so (pre)glasno napovedovali navijači in to v kar so verjeli nogometaši se je uresničilo. Slovenija je v svojem prvem nastopu v Južni Afriki premagala Alžirijo. V vsej evforiji je potrebno biti pošten in priznati, da se je tokrat Sloveniji nasmehnila tudi sreča. Slovenski nogometaši v tekmi na kateri so veljali za rahle favorite niso blesteli. Nasprotno, igra je bila slaba. Na srečo nič več niso pokazali niti Alžirci, ki jih je s tribun spremljal tudi veliki Zinedine Zidan.

Bolj kot v katerem koli drugem športu je nogomet igra, kjer lahko en (majhen) gol spremeni prav vse. Prav to je prinesla srečna 79. minuta. Gol za katerega se mi zdi, da je sprva presenetil tudi Robija, je poleg igralcev odrešil tudi nas navijače. Čuden občutek nesproščenosti se je počasi izgubil v skupnem afriškem plesu, s katerim so nas presenetili naši reprezentantje. Verjamem, da je bil po tekmi še bolj sproščen in upam, da ga bomo v naslednjih dneh še videvali. Vaja dela mojstra, morda bodo naši nogometaši tekom prvenstva postali resna konkurenca tudi »plesno« bolj nadarjenim Afričanom.

13. junij je tako že drugič zapisan v slovensko nogometno zgodovino. Natanko pred desetimi leti, 13. junija 2000 v Charleroiu, je takratna slovenska zlata nogometna generacija nastopila na svoji prvi veliki evropski tekmi . V nepozabnem obračunu z  Jugoslavijo smo ob vodstvu s 3:0 vsi že slavili zgodovinsko in prestižno zmago. A bili smo prehitri… Končni rezultat 3:3 in vrtiljak čustev tistega večera bo ostal nepozaben. Od evforičnih trenutkov sreče, do žalosti, razočaranja, in nazadnje ponosa. Mnogi med nami še danes, po desetih letih, nimamo povsem urejenih misli o tem, kako srečen ali nesrečen je bil v resnici tisti trenutek. 13. junij 2010 nam takih težav nebo delal.

Pogled na lestvico naše skupine že zdaj dviguje temperaturo pred petkom, ko nas čakajo Američani. Zahtevna naloga, a pogumne spremlja sreča in zakaj nas ne bi še naprej. Zagotovo bo poleg sreče potrebno prikazati še odlično igro. Že priložnost, da lahko iz turnirja vržemo eno od dveh velikih reprezentanc naše skupine je uspeh te generacije. Prepričan pa sem, da se sami s tem ne bodo zadovoljili. To, da nas ameriški in angleški mediji glede na slabo igro v uvodni tekmi malo podcenjujejo pa je le voda na naš mlin. Ko bi nas le še njihovi igralci.

V znamenju vuvuzel
Uvodni dnevi prvenstva so minili brez nogometnih presežkov. Še najbolj vidno (in slišno) vlogo v Južni Afriki igrajo vuvuzele. Hrup, ki ga ustvarja tisoče teh navijaških trobil je vse prej kot prijeten. Televizijske hiše so že lani želele doseči njihovo prepoved na stadionih. FIFA je predlog prepovedi zavrgla, saj naj bi vuvuzele predstavljale del afriške kulture in tradicije, zato po njihovem spadajo k identiteti prvenstva.

Morda kdo izmed vodilnih pri mednarodni zvezi takratno odločitev že obžaluje. Vuvuzele so v nekaj dneh postale najbolj prepoznavno, a tudi najbolj »osovraženo« trobilo na svetu. Poleg tradicije so postale predvsem komercialni hit, ki zna nogometu narediti veliko škode. Neprestano »brenčanje« ni neprijetno le za TV gledalce, prav oglušujoče je tudi za tiste na stadionih. Jakost zvoka naj bi dosegala tudi do140 dB. Velike težave pri komunikaciji imajo tudi igralci, ki so vuvuzele že okrivili za nepotrebne napake v igri. Morda še najbolj problematičen vidik, je izguba vloge navijačev. Navijaških pesmi in bodrenja, ki je bil vedno del velikih tekem se sploh ne sliši. FIFA naj bi zato premišljala tudi o omejitvi njihove uporabe. Do takrat bo najprijetnejši del tekme poslušanje nacionalnih himn, za zadaj edini trenutek so vuvuzele utihnejo.

Boštjan Leskovar

P.S. Prvi prodajni hit na prvenstvu baje niso Vuvuzele, pač pa čepki za ušesa, poimenovani »Vuvu-stop«

Naslovna foto: Karmen Razlag

Boštjan Leskovar je športni podjetnik, rekreativec, športni navdušenec in avtor bloga Športne vizije 2. Kot pravi sam:“šport piše najboljše zgodbe, najbrž tudi zato blogam o športu. In zgodbe so najboljša hrana za tržnike. Moj blog z vedno delovnim naslovom Športne vizije 2, je moj pogled na šport skozi oči tržnika. Boštjan je del ekipe gostujočih blogerjev na Drugem svetu.

Boštjan je redni gostujoči komentator Svetovnega prvenstva v nogometu na Drugem svetu.