Politika in družba

Indijski voditelj Mahatma Gandhi še danes velja za ikono nenasilnega upora. S svojimi dejanji je indijskemu ljudstvu prinesel svobodo, sebi pa kultni status. Boštjan J. Turk piše o drugih tihih upornikih, ki so ubrali podobno pot kot Gandhi. Največji med njimi je gotovo tibetanski duhovni vodja Dalajlama. Ob številnih protestih in demonstracijah proti Kitajski, zavzema stališče, da je sporo potrebno razrešiti po miroljubni poti. Se tihi upor splača?

Nostalgik na blogu 100% Irony Free poroča o novih žrtvah, ki jih je povzročil ciklon v Mjanmaru. Iz prizadete države je končno prišla uradna številka o številu mrtvih, teh naj bi bilo 133 000. Tisoči so še vedno ujeti in v smrtno nevarnem položaju, a težava se pojavi, ker mednarodne humanitarne akcije nimajo dovoljenega dostopa do najbolj ogroženih področij in se tako število mrtvih utegne še povzpeti. Trenutno razlog, zakaj Mjanmarska politika noče tujega vmešavanja, še ni pojasnjen.

Sodniki so nezadovoljni s pogoji dela in pripravljajo stavko. Sodniška stavka pa je najverjetneje le simptom resnične bolezni - kratkega stika med sodno in izvršno vejo oblasti. Ravno takšne stavke nas ločijo od zahodnih držav, saj drugje takšnih pojavov ni opaziti. Sodna veja oblasti je neučinkovita in vsakemu, ki je to želel popraviti, je spodletelo. Nekako tako v zadnjem zapisu razmišlja Libertarec. Več si preberite na njegovem blogu.

Mitja Sadek se v svojem zapisu osredotoča na v 80ih izšlo protirežimsko satiro, ki navaja šest čudežev socializma in s tem kaže na šibkosti takratnega sistema. 20 let za tem se je takrat hirajoči socializem sprevrgel v kapitalizem. Avtor ugotavlja, da je bil storjen napredek, da pa so se skupaj z novim režimom pojavile tudi nove dileme in negotovosti, ki rastejo iz nenadzorovano vzgajanega posameznika potreb, ki ga v vseh elementih zaznamuje beseda "preveč". In kot vsaka "doba" ima tudi kapitalizem svojih šest čudežev. 

Celotna akcija menedžerskega prevzema Pivovarne Laško sloni na velikih bančnih kreditih, zato se lahko ob padanju vrednosti delnic sesuje v prah, z njim pa se zamaje tudi slovensko gospodarstvo, je prepričan bloger Haro. Po njegovem mnenju se Boško Šrot, Igor Bavčar in drugi mendežerji, ki načrtujejo podobne prevzeme, igrajo z našim denarjem, saj jim banke na podlagi tega upajo dajati kredite, hkrati pa se še zadolžujejo v tujini. Podrobnosti na Harotovem blogu.

Primerljivo gledano z drugimi poklici in glede na količino opravljenega dela so učiteljske plače previsoke, je prepričan bloger Fish. Navsezadnje so plače v šolstvu od osamosvojitve naprej rasle najhitreje v celotnem sektorju negospodarstva. Učitelj v srednji šoli dela maksimalno 20 do 23 ur na teden, ostale ure do polnega delovnega časa pa naj bi bile namenjene domači pripravi na predavanja. Če upoštevamo še dolge šolske počitnice, je povprečna neto plača srednješolskega učitelja (1200 evrov) glede na primerljive poklice enostavno previsoka.

Dr. Onyx ugotavlja, da je Danijela Rakovič mnogim predstavljala upanje z vzorom, da se lahko na lestvico najbogatejših Slovencev prebije tudi čisto "navaden bančni uslužbenec s povsem povprečnimi dohodki". Avtor ob tem s svojim tipičnim sarkastičnim odnosom predstavi lastno videnje afere, povezane z domnevnim, a izmuzljivim "tajkunom" Boškom Šrotom, ter izpostavi poučno in praktično plat primera. Predlaga namreč, da se razkrije drobovje tako velikega finančnega posla, da bi se lahko tudi "manjše miške" česa naučile.