Fetalij W. Tyschew

javite se… pa povejte, kje…

zjutraj vtaknem roke v žep in se porežem na ostankih nečesa… bloody morning started just all right… nekje dva piva po tistem, ko sem prišel v jebeni kafič, so se začele borovničke… borovničke, ki že na 50 cm smrdijo na malo žešči alkohol, also known as rakija… po kakšni flaši, flaši in pol (ki smo jo ruknli sosed, nekdo & jst) teh borovničk se spomnim… skoraj ničesar… ne vem zakaj so bili “rezultati” taki kot so… mobitel, ki se je razlegal od vhodnih vrat lokala do wc-ja, ampak ok… pustimo zadevo stat…

spomnim se, da je sosed (pa ...

dva al tri tedne mn do penzije al ne vem kako že…

skratka, dnevi se nadaljujejo as usual… dogajajo se mi čist navadne stvari, ki so se mi že dogajale in sam skrbim, da se dogajajo še naprej…

omembe vreden je recimo obvezen sestanek zaposlenih in da facility, kjer delam… začne se ob 19h… seveda sem naredil, kar vedno naredim… malo sem zamudil. ampak v vsem tem sem imel malo sreče, da sem srečal še nekoga, ki je zamujal in potem me je peljal skozi labirint do (m)učilnice, za katero sem ugotovil, da je sam nikoli ne ...

to sem napisal vbistvu že nekaj dni nazaj… pa potem razmišljal, objaviti ali ne, neko malo depresivno sranje, ki lahko komu še dodatno zamori to tako ali tako morbidno jesen…’ko voli, nek’ izvoli. p.s. - glasba je mostly 80’s in ja, izbor bi lahko bil boljši in ja, lahko ga sploh ne bi bilo, ampak nekaj sem probaval… izstopil je iz avta in hodil proti mestu zločina. čez misli mu je letelo ne ne ne, ne morem temu reči mesto zločina, to se sliši tako CSI… skozi vrata čez parkirišče in čez cesto, na to drugo stran, kjer ...

če koga skrbi… ne skrbet, živ sm pa te stvari… sam časa ni. lp, uživite do nadaljnjega (dan, dva… tri? kdo bi vedu)

v pomanjkanju inspiracije za nadaljevanje zgodbe o rimskem imperiju me je danes zjutraj spreletela neka druga ideja… vbistvu eno samo ime in pol stavka… gremo pogledat, kaj se bo razvilo…

z včeraj na danes (nočna, itak) je bil en tak mal čuden dan…