Delo osvobaja – živel 1. maj!

Danilo Kozoderc 13:23, 30. apr 2010

(Piše: Danilo Kozoderc) Škoda, da so nacisti zlorabili besedno zvezo “Delo osvobaja”, ko so na vhode koncentracijskih taborišč dali napis Arbeit macht frei. Prepričan sem, da imamo vsi kakšno res odlično izkušnjo, ko smo opravili neko delo in doživeli osvobajajoč občutek ob takšnem dosežku. Sam se spomnim nekaterih svojih usposabljanj in moderacij, v katere sem vložil ogromno dela in potem doživel vrhunski občutek zadovoljstva ob uspešni izvedbi. Veliko zadovoljstva sem doživel tudi ob zaključku del, ki pa sama po sebi niso bila prijetna. Ko sem zaključil s polaganjem stenskih oblog v otroški sobi ali pa dodal nekaj elementov vključno z električno napeljavo v kopalnici, sem bil izjemno vesel.

V vseh teh opisanih delih se skriva troje:
1. predanost do dela tistega, ki delo opravlja
2. rezultati dela so vidni tistemu, ki delo opravlja in posredno ali neposredno prispevajo h kvaliteti njegovega življenja
3. tisti, ki dela ima kontrolo nad delom in vsaj posredno tudi nad rezultati

Ti trije morajo biti prisotni, da je delo lahko osvobajajoče. In za takšno delo z vsemi tremi opisanimi elementi, si brez težav predstavljam, da bi ga opravljal do konca življenja oz. dokler bi mi zdravje to dopuščalo. Nobene penzije ne potrebujem.

Popolnoma jasno pa mi je, da zelo veliko zaposlenih ne dosega niti enega od teh elementov. Zelo natančno je določeno kaj in kako morajo delati, pogosto niti ne vedo natančno kakšen je končni rezultat njihovega dela, ne glede na to kako delajo, so rezultati za njih vedno enaki. Posledično seveda ne more biti predanosti takšnemu delu. In takšno delo je kvečjemu moderno suženjstvo in ne kakršnokoli osvobajanje. Takšen delavec seveda vztrajno križa dneve, ki so še ostali do odhoda v penzijo. In takšnih je preveč. Ti ne morejo praznovati 1. maja kot praznika dela. Ti lahko edino izkoristijo 1. maj, da na množičnih srečanjih vsaj za trenutek izstopijo iz mračnega in težavnega ritma delovnega vsakodnevnika in pritrjujejo svojim sindikalnim voditeljem ali „ob-prvomajsko-frazajočim“ političnim voditeljem.

Prihodnost dela kaže, da bi lahko imeli posamezniki več svobode in moči kot kadarkoli prej. Možnost dela od doma in oblikovanje lastne fleksibilnosti dela, vedno več projektnega dela in tudi virtualnih timov ter globalno iskanje talentov dajejo kar precej posameznikom možnost. Če dobro premislimo, vidimo, da to velja predvsem za t.i. umske delavce. Tam je fleksibilnost dela sorazmerno enostavno zagotoviti in ti lahko delajo v virtualnih timih. Nenazadnje ti v službenem delu tudi bistveno bolj najdevajo osebno izpolnitev in bolj ali manj veliko predanost delu oz. poslanstvu, ki se skriva v ozadju.

Od 49 podjetij, ki so v Sloveniji pridobile v letih 2007 in 2008 certifikat Družini prijazno podjetje, je le 7 proizvodnih podjetij. To na nek način kaže na težavnost večje fleksibilnosti v proizvodnem sektorju in verjetno tudi kaže na večjo togost odgovornih v takšnih podjetjih. Da ne govorimo, da je 49 izjemno majhen delež med vsemi podjetij z deset ali več zaposlenimi, ki lahko kandidirajo za ta certifikat.

Seveda pa se da delati drugače tudi v proizvodnih podjetjih. V brazilskem podjetju Semco, o katerem sem že pisal, so osebni izzivi zaposlenih in njihovo zadovoljstvo pred cilji podjetja. Sledijo jasno zapisanim načelom, ki kažejo, da lahko delo tam zaposlene resnično osvobaja.

Morda pa je 1. maja prostor za iskanje podjetij in drugih delovnih okolij, kjer je delo ustvarjalnost, izziv, veselje in priložnost za osebno rast. Morda pa je 1. maj čas, ko iščemo nove načine dela, ki pomagajo ljudem odkrivati svoj potencial in živeti predano in strastno. Morda je to dvoje tudi glavna naloga sindikatov.

Danilo Kozoderc

Danilo Kozoderc je univ. dipl. inž. elektrotehnike ter prof. sociologije in filozofije. V svojem podjetju Vizor sledi motu “Odpiramo prostor za učenje in inovativnost.“ Ukvarja se predvsem z vzpodbujanjem inovativnosti in graditvijo sodelovalnega okolja v podjetjih. Obiščite ga na njegovem blogu Prihodnost in vodenje.