Kje ob zmagovalnem sosedu je moja priložnost?

Novoletne zaobljube že počasi tonejo v pozabo. Pri večini ljudi namreč novoletne zaobljube izgubijo zanos takoj, ko se konča veselodecemberska vzhičenost in pričakovanja glede novega leta.

Počasi se bodo tako vse staroletne razvade vrnile v ustaljene tirnice in počakale na konec leta, ko bodo s strani lasnika ponovno postale del seznama novoletnih zaobljub. In ljudje pogosto postopamo podobno pri vseh spremembah v življenju.

Kot pišejo na blogu Kamien komunikacije, spremembe so pač naša osebna odločitev. In predvsem odraz naše lastne moči in volje.

To velja za vsakega posameznika, kot tudi za vse nas, ki živimo v slovenski državni skupnosti. A če sprememb ne zmoremo izpeljati pri sebi osebno, kako neki jih bomo skupaj? Pa bi tudi država morala poskrbeti za primerno vitkost in skrbno porabo, tudi država bi morala v državljane puhati manj škodljivega dima, ki zamegljuje pogled na dejstva in realno stanje, tudi država bi morala biti bolj fit, bolj prožna, dinamična in izzive svojih prebivalcev reševati hitreje in bolj po zdravi pameti, sladice pa naj nam trosi takrat, ko jih v resnici speče sama, s sestavinami, ki so z rasle na domačem vrtu.

Predvsem pa bi nam država kot krovna institucija, ki nas z vsemi našimi različnostmi tam nekje zgoraj povezuje, morala zasejati zavedanje, da je po vsakih volitvah, po vsakem referendumu, tega boja ali včasih celo kar vojne konec… nadaljevanje na blogu.