Kako se tudi trdni dokazi lahko motijo: težave DNK forenzike

23. Maj 2016 20:12

Decembra 2012 so brezdomca Lukisa Andersona na osnovi zbranih DNK dokazov obtožili umora milijonarja Raveesha Kumra. Vendar se je kmalu izkazalo, da Anderson, kljub zanesljivi in skrbno izvedeni analizi DNK vzorcev s prizorišča zločina, ne more biti morilec. V času umora je bil namreč hospitaliziran v bolnišnici in neprestano pod zdravniškim nadzorom.

Kasnejša analiza obrambe je pokazala, da je bila ista ekipa reševalcev, ki je oskrbela Andersona in ga odpeljala v bolnico, čez nekaj ur tudi na prizorišču umora milijonarja. Reševalci so kot kaže nevede s svojimi oblačili prenesli nekaj brezdomčeve DNK v stanovanje umorjenega, kar so zaznali preiskovalci.

Torej ni težava v tem, da DNK forenzika nebi bila dovolj natančna, ravno nasprotno. Forenzična analiza DNK postaja že tako natančna, da je treba njeno uporabo v določenih primerih na novo premisliti in ovrednotiti.

O težavah DNK forenzike piše Sašo Dolenc.

Oznake:, , , , , ,
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]