Za polfinale svetovnega prvenstva

Klemen Kladnik 08:21, 8. sep 2010

(Piše: Klemen Kladnik) Tekma proti Avstraliji je bila najboljša tekma Slovenske reprezentance kar sem jih gledal. Tako “brez črnih minut” še nismo igrali. Vedno, na pomembnih tekmah, so se nam zgodile minute, ki so izgledale kot ure, v katerih nismo bili sposobni narediti nič dobrega. Tokrat tega ni bilo in to je ogromna pridobitev pred četrtfinalno tekmo proti domačinom.

Turčija je en od favoritov tega prvenstva – najprej zato, ker igrajo doma. Do današnje tekme je imela Slovenska reprezentanca vedno premoč na tribunah, kar se je poznalo v igri. Tokrat bo prvič v položaju, ko 15.000 ljudi navija proti. OK, ni da se bi morali igralci česa bati – so navajeni igrati pred tolikšnim občinstvom tako da to ne bi smelo odločati – je pa vedno lažje, če imaš bučno podporo s tribun.

Drugič – turška reprezentanca se, načrtno (!), pripravlja na to svetovno prvenstvo od prve minute, ko so izvedeli da gostitelji. Načrtno pomeni, da so TAKOJ začeli selekcionirati igralce, ki bodo leta 2010 še sposobni nositi ekipo in pa predvsem ŽE nositi igro. Če so za SP izvedeli leta 2005 (ne spomnim se točno kdaj so izvedeli da bodo gostitelji) potem to pomeni 5 let načrtnih priprav in grajenja igre, kulta reprezentance, selekcioniranja,… kar se danes pozna!

Mešanica mladih in izkušenih deluje kot stroj. Igrajo zelo a-tipično obrambo – v osmini finala proti Franciji so skoraj celo tekmo igrali cono, kar je na tem nivoju nepredstavljivo. In to kakšno cono! Ne stare “bugarke” 2-3 ampak cono 2-1-2, ki na trenutke izgleda kot 1-3-1. Na račun svoje vrhunske obrambe (če se kdo malo bolj profesionalno ukvarja s košarko naj si najde posnetek te tekme in naštudira zadevo) so prišli do veliko ukradenih žog in lahkih košev. Boša Tanjević igra te cone odkar pomnim – še iz časov, ko je treniral tržaški Stefanel, ko je celo Italijo “maltretiral” s cono 1-3-1 za katero nihče ni našel rešitve.

Zanimivo pri teh conah Tanjevića je, da jih igra vsaj na polovici igrišča, če ne celo preko 3/4 igrišča. Igralci so navajeni, da se nasprotnik postavi v cono nekje za linijo 6,25m ne pa širše. In tukaj jaz vidim našo priložnost. Če bodo igrali tako visoko kot so igrali proti Franciji, potem bo to odličen poligon za Gorana Dragiča, ki bi lahko prebil prvo obrambno linijo. Če pridemo mimo prvih dveh branilcev pa smo pol dela že naredili.

Sama tekma bi zanesljivo trda, ne predstavljam si, da bomo videli lepotico prvenstva (to so včeraj odigrali igralci Argentine in Brazilije), bo pa vsekakor zelo napeto. Če odigramo podobno kot proti Avstraliji (predvsem brez črnih lukenj, ki so “krasile” našo igro v preteklosti) potem se lahko nadejamo dobrega rezultata.

Ostali četrtfinalni pari – za razliko od osmine finala – prinašajo par resnih derbijev. Danes Srbija proti Španiji v ponovitvi lanskega finala EP, Litva-Argentina bo tudi zelo zabavna tekma, še najmanj pričakujem od tekme ZDA-Rusija saj so Rusi v četrtini finala bolj po nesreči.

V pričakovanju Slovenije v polfinalu SP Vas lepo pozdravljam.

Klemen Kladnik

Naslovna fotografija: KZS

Klemen Kladnik je nekdanji košarkar, zdaj košarkarski trener in pisec bloga Basketwall. Kot gostujoči bloger na Drugem svetu spremlja aktualno košarkarko dogajanje, tokrat Svetovno prvenstvo v košarki 2010.
Arhiv Kladnikovih zapisov na Drugem svetu.