Bine Kordež: Ali res rešujemo Cimos?

Cimos je v zadnjih dneh zopet polnil časopisne stolpce, tokrat zaradi pogajanj s Hrvati glede obveznosti do njihove Družbe za sanacijo bank. Ponovno smo lahko brali o nevarnosti stečaja družbe, o veliki državni pomoči in nasploh o težavah s katerimi se Cimos srečuje že kar nekaj let.

Osnovna nit množice člankov je bila sicer vseeno v prizadevanjih tako uprav družbe, lastnikov ter tudi najvišjih predstavnikov vlade, da se ta pomembna družba ohrani aktivna in nadaljuje svoje poslovanje.

Kot običajno, se vidi perspektiva samo v prodaji tujim lastnikom, ki naj bi menda edini znali zagotoviti uspešen razvoj družbe. Razumljivo bodo poskrbeli tudi za dobičkonosno poslovanje, saj se nihče ne odloča za vstop v naša podjetja iz ljubezni.

Ne dvomim, da bo novi italijanski lastnik (verjetno bo do realizacije dogovorjene pogodbe o prodaji prišlo) ponovno vzpostavil sloves uspešne družbe. Nekdanji položaj Cimosa vsekakor daje dobre obete. Nisem pa prepričan, da je bila za današnje lastnike (DUTB ter ekonomsko predvsem banke) to najboljša in edina rešitev, kot se nam poskuša ves čas predstaviti.

Vendar nimam namena, da bi razglabljal o drugačnih perspektivah Cimosa, želim predstaviti nek drug vidik. Ob vseh parcialnih pisanjih, namreč le redko zasledimo kak širši vpogled v poslovanje družbe, njihovih dosežkih ter tudi razlogih, ki so pripeljali v današnji težak položaj.

Seveda bi o tem lahko bistveno več povedali neposredno vključeni, a tudi iz javno objavljenih podatkov lahko marsikaj vidimo. Zato v nadaljevanju prikazujem nekaj osnovnih poudarkov iz razvoja družbe kot nam jih kažejo poslovna poročila za zadnjih petnajst let …več (piše: Bine Kordež)

foto: Google Maps