”Ali zdaj razumeš, zakaj je v naši državi še zmeraj tako kot je?”

Ne tako dolgo nazaj sem bila na nekem prednovoletnem praznovanju. Tam prisotni sošolci, nekakšna smetana javnega življenja so bili prava paša za oči. ”Ali zdaj razumeš, zakaj je v naši državi še zmeraj tako kot je?” me vpraša prijateljica, ki me je vzela s seboj. Prikimala sem. Tudi meni se je videlo nemogoče, da se za šankom družno trepljata po ramenih tisti, ki bi moral nadzirati in oni, ki bi moral biti nadziran. Vsaka šola človeka nekaj nauči in ta, že omenjena je pripomogla k temu, da bolje razumem globino mafijske hobotnice – zažrte v malodane vsako poro naše družbe.

Doc. dr. Andraž Teršek je dejal, da se bo morda zelo kmalu nekomu totalno in do konca utrgalo zaradi razčlovečenega, pozverinjenega in nadbedaškega birokratskega nasilja brez moralne vesti in elementarnega človeškega sramu. To je izjavil ob prispevku na POP-u, kjer so prikazali, kako naši uradniki s svojimi nemogočimi obrazci in ravnanji držijo za vrat običajnega malega državljana. Tistega, ki se je, žal, tudi po stopnji funkcionalne nepismenosti- za povrh znašel na samem repu svetovne lestvice.

Se res marsikaj dogaja kar tako– da imajo uradniki pač delo? Po zdravi kmečki pameti bi jih moralo biti v dobi računalnikov pol manj kot nekoč, je pa ravno obratno!

Da o zdravi kmečki pameti v naši družbi ni ne duha ne sluga, piše tudi nek uporabnik CSD-jevih uslug, citiram:” Prideš na CSD …več (piše: Milena Miklavčič)