Bine Kordež: Zakaj nam produktivnost raste počasneje?

V zadnjih priporočilih OECD je bil dan poseben poudarek rasti produktivnosti, kot ključnemu kazalcu gospodarskega razvoja ter posledično blagostanja države in državljanov. Kljub zastoju v zadnjih letih, dolgoročno Slovenija dosega okoli 1,5 % letno rast produktivnosti, kar je nekje na povprečju EU upoštevaje doseženo stopnjo razvitosti. Ne glede na posamezne odklone se države glede nivoja razvitosti postopno vseeno zbližujejo.

Razvitejši tako rastejo počasneje (v povprečju so dosegli le pol odstotka letne rasti produktivnosti zadnjih 15 let), vzhodne, manj razvite članice EU okoli 2,5 %, mi pa nekje vmes. Ob takšnem gibanju pa je vsekakor zanimivo nekoliko podrobneje pogledati na katerem področju v Sloveniji zagotavljamo omenjen poldrug odstotek letne rasti produktivnosti in kje so mogoče omejitve, da rast ni hitrejša.

S produktivnostjo sicer praviloma merimo uspešnost v podjetniškem sektorju. To računamo s količinsko proizvodnjo ali prihodki na delavca, na nivoju države pa preko ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega. S stališča merjenja blagostanja državljanov ima ta kazalec podobne omejitve kot BDP na prebivalca. Zajema namreč ustvarjeno vrednost, ki pripada ljudem za njihovo delo (v širšem smislu) ter tudi tisti del dodane vrednosti, ki pripada na primer kapitalu skupaj z davki.

Značilno je namreč, da je delež BDP za zaposlene v vzhodnih državah nižji (le okoli 40 % glede na 50 % v razvitejših državah in tudi v Sloveniji). Kljub mogoče nekaj višjemu BDP, dobijo ljudje na koncu manj. A ta vidik v nadaljevanju ni posebej izpostavljen, ker so analizirane samo strukture v Sloveniji …več (piše: Bine Kordež)