Vse lepo se enkrat konča

(Piše: Klemen Kladnik) Priča smo bili zanimivemu turnirju, ki sicer večjih presenečenj ni ponudil, je pa ponudil ogromno dobre košarke, na zemljevid lansiral nekaj novih imen, nekaj starih imen potrdil, favoriti so svoje opravili tako kot se je pričakovalo. Za Vas bom – po svoje – ocenil udeležence košarkarskega turnirja Olimpijskih iger 2008.

Zmagovalci

Vsekakor ZDA – “Redeem Team”, kot so se poimenovali sami, je opravil nalogo z odliko. Do polfinala so se praktično sprehodili, Argentino z nekaj problemi premagali, v finalu pa le dokazali, da niso z drugega planeta ampak samo ljudje. Španci so jih pošteno “namatrali”, se je pa proti koncu pokazala mentaliteta zmagovalcev. Kobe Bryant je bil pravi vodja te ekipe. Dwayne Wade in Lebron James sta dokazala, zakaj sta med najboljšimi košarkarji sveta, ostali člani pa so svoje vloge odigrali na dovolj visokem nivoju, da so zaslužili končno zmago. Nekateri bodo rekli, da so to “divjaki”, “fizikalci”, da ni to neka košarka – ampak dokler se zmaguje je to to in tukaj ni debate. Zmagovalci!

Med zmagovalce vsekakor lahko uvrstimo še Španijo in Argentino. Španci so se lepo pobrali po “masakru” v skupini. Svojo kožo so zelo drago prodali, če bi imeli še prvega playa Calderona pa je vprašanje kako bi se vse skupaj končalo. Doseči 107 točk proti NBA zvezdnikom v finalnem obračunu ni mačji kašelj. Ne-poraženci!

Podobno velja za Argentino. V polfinalu so praktično celo tekmo igrali brez glavnega igralca Ginobilija, pa so vseeno pustili “dušo na igrišču”. To je bilo potem poplačano z zmago v tekmi za tretje mesto. Borci!

Presenečenja OI

V skupino reprezentanc, ki so presenetila na Olimpijskih igrah bi uvrstil najprej sosede Hrvate, ki so prikazali nekaj vrhunskih predstav. Na momente so spominjali na reprezentanco Danske v nogometu, ko so dobili povabilo na Evropsko prvenstvo, s plaže prišli na tekmovanje in ga na koncu osvojili. Hrvati so svoj cilj izpolnili že z uvrstitvijo na OI, vendar nanje niso prišli v vlogi turista. Takoj na začetku so pokazali zobe in premagali Avstralijo ter Rusijo. Z uvrstitvijo v četrtfinale so “naredili svoje”, če bi imeli malo več sreče in ne bi naleteli na Španijo in imeli malo manj smole s poškodbami bi lahko celo “napraskali” polfinale. Tako pa so ostali pred vrati raja. Velik korak naprej!

Drugo presenečenje je reprezentanca Avstralije. Po žalostnem štartu, ko so jih mnogi že odpisali, so se pobrali, premagali Rusijo in “zradirali” Litvo. V četrtfinalu so se pomerili z ZDA in na kaj več od poraza niso niti mogli računati. Comeback!

Tretje presenečenje svoje vrste so domačini. Kitajska je sicer prišla v četrtfinale preko “stranskih vrat” vendar je to ekipa, ki je v podaljšek peljala Španijo in ki je premagala Nemčijo. Realno so naredili več kot so sposobni, saj imajo le enega resnega košarkarja, nekaj talentiranih, ostalo pa je bolj kot ne “neznano”. Yao!

Ni na nebu, ni na zemlji

Reprezentanci, ki nista razočarali sta pa verjetno pričakovale več od doseženega sta Grčija in Litva.

Grki so imeli Argentino na “ražnju” četrtfinalu, imeli so celo zadnji met za zmago – vseeno pa ostali izven boja za medalje. Ekipa, ki je že precej dolgo skupaj bo potrebovala kak mali popravek, dodatek. Še vedno pa so nevarni, saj so vsi prekaljeni borci, ki pa jim zmanjkuje sape. Nedorečeni!

Litva je vodila praktično celo polfinalno tekmo, na koncu pa (podobno kot Grki) ostala praznih rok. Psihološki šok je bil očitno prevelik, da bi se uspeli pobrati in v tekmi za tretje mesto premagati Argentino. Lesena medalja!

Outsiderji

Iran in Angola. Angolci so se trudili, do polfinalne tekme med Argentino in ZDA so bili celo reprezentanca, ki je proti prvakom izgubila z najmanjšo razliko! Dobili so prvo četrtino v tekmi proti Španiji, to je pa bilo več ali manj tudi vse. V skupini realno ni bilo za pričakovati česza drugega kot same poraze. Učna ura!

Iran je bil pravtako outsider in tudi za njih je bilo rezervirano zadnje mesto. Vseeno pa so uspeli svetu pokazati vsaj enega svojih talentov, ki je že “zainteresiral” NBA ekipe – Hamed Ehadadi je povprečno dosegal 16,6 točke in 11,2 skoka na tekmo, kar vsekakor ni statistika “za v smeti”. Učna ura!

Razočaranje

Rusija – evropski prvak se je poslovil že v predtekmovanju. Nepričakovano. Najprej jih je šokirala Hrvaška, “domači” derbi proti Litvi so pravtako izgubili, v tekmi, ki bi jih še držala pri življenju pa popolnoma popustili. Proti Avstraliji je glavni zvezdnik Kirilenko odigral katastrofalno (met iz igre 1-10!) in Rusi so pakirali kufre. Labodji spev?

Nemčija je največje razočaranje. Ne toliko zaradi neuvrstitve v drugi krog, kot zaradi načina. Odigrali so samo eno tekmo – proti Angoli. Vse ostalo je bilo ena taka žalost, da ni vredna dosti besed. Ekipa, ki v svojih porazih doseže povprečno slabih 59 točk, istočasno pa je povprečno premagana za 22,3 točke ni vredna dosti. Dirk Nowitzki, kot edini resen košarkar pač sam ne zmore, ostali so pa “grupa gradjana”, ki se malo žoga in se ji je uspelo prebiti na OI. Ok, so bili tam, kjer nas ni bilo ampak način na katerega so se na OI predstavili je žalosten. Negledljivo!

Young gun

Prvo mlado ime OI je vsekakor Ricky Rubio. 17-letni mulc, ki se neobremenjeno postavlja po robu odraslim košarkarjem. Tole sem pobral z ene ameriških strani posvečenih košarki. ESPN analitik in novinar Chris Palmer je takole opisal Rickya:

"Is it even possible to put into context what it's like to be a 17-year-old kid playing head up against the likes of Dwyane Wade and Chris Paul & Co. as Spain's Ricky Rubio is doing against the US in the gold medal game? Despite a couple of Paul forays into the trees and D-Wade's open floor reverse throw down, the highlight of the game so far has been Tricky Ricky's behind the back dribble at the top of the key (past Jason Kidd) before splitting Dwight Howard and Carmelo Anthony to drop in a cottony finger roll. My mind is officially boggled and it's only the first quarter. Seriously, what's going through that kid's mind being on a stage of this magnitude without showing so much as a hint of a deer-in-the headlights look? Did I mention he's 17? Would have loved to have seen him play high school or college ball in America."

Ricky je 8. podajalec OI, 6. v ukradenih žogah, 2. v ujetih žogah (med branilci!). Vse to mu je uspelo v povprečno 18,5 minute na tekmo! Fenomen!

Za konec bi se zahvalil portalu Drugi Svet, ki mi je ponudil lepo priložnost postati “part-time” hišni bloger. Z veseljem sem pisal in upam, da ste me z veseljem brali.

S klemnovim zadnjim zapisom na Drugem svetu pa njegovega pisanja o košarki in njenih skrivnostih še ni konec. Nadaljeval ga bo na svojem blogu The Court in novem košarkarskem portalu kosarka.si.

Vse Klemnove komentarje olimpijskega košarkarskega turnirja na Drugem svetu najdete na tej povezavi.  

V uredništvu Drugega Sveta se Klemnu zahvaljujemo za sodelovanje in mu želimo uspešno blogersko in trenersko kariero.