Zgodba leta: Balkan express

Politika in družba 09:11, 1. okt 2009

Vojna na Balkanu se ni končala s podpisom Daytonskega sporazuma 14. decembra 1995. Vojna na Balkanu še vedno traja. Morija med nekoč bratskimi narodi in težnje po osamosvajanju so ljudi postavili na različne bregove. A počasi in vztrajno se med temi bregovi gradijo mostovi, ki ljudi zopet navajajo na skupno bivanje. Večina ljudi, s katerimi smo na našem potovanju po Hrvaški, Srbiji, Črni Gori ter Bosni in Hercegovini spregovorili o vojni, je zavzela stališče, da je bila večletna morija povsem nepotrebna, glavno breme krivde in odgovornost za nastalo situacijo pa so položili na pleča takratnih politikov.

 

Neme priče vojne

Čeprav so države storile dosti na področju sanacije škode, so posledice vojne vidne še danes. Predvsem na območjih, ki so bila najbolj narodnostno mešana (npr. Vukovar, Mostar), najdemo stavbe, preluknjane z naboji, veliko je še neočiščenih minskih polj. Glavna in najbolj vidna posledica so naselja, ki so nastala v začetku prejšnjega desetletja, v njih pa bivajo begunci, in opustošene, porušene vasi. Bosansko in hrvaško podeželje je ostalo brez številnih, predvsem srbskih vasi. Nekateri se na ta območja vračajo in skušajo znova zaživeti na rodni zemlji, večina pa si je nov dom našla drugje. Bosanski Milanovac je tipičen primer takšne vasi. V hribih nad Sanskim Mostom (BiH) se je nahajala idilična, umirjena vasica, ki je štela okrog sedemdeset hiš. Bila je srbska. Danes na tem območju najdemo samo dve (obnovljeni) hiši. Hektarji nekoč rodovitne zemlje ostajajo neobdelani, pašniki so zaraščeni, rastje pa je tako prekrilo vasico, da komaj najdemo ostanke, ki pričajo, da so ne tako dolgo nazaj tam bivali ljudje.

 

Pogled k Evropi

Posledice vojne pa so vidne tudi v radikalnih skupinah, političnih, navijaških in podobnih. V Srbiji ima veliko privržencev Srbska radikalna stranka, katere vodja je obtoženec haaškega tribunala Vojislav Šešelj. Stranka in njen vodja veliko podporo uživata ravno med begunci. V bližini Temerina, v Vojvodini, stoji naselje, ki ga domačini imenujejo Šešljevo naselje. Ustanovitelj Srbske radikalne stranke je namreč skupinam beguncev iz Bosne in Hercegovine brezplačno podelil zemljo, na kateri so si lahko začeli ustvarjati nov začetek. Logično je, da bo politik, ki ga Haag obtožuje vojnih zločinov, v očeh teh ljudi junak, rešitelj, saj jim je v obdobju največje krize in življenjske preizkušnje ponudil roko. Na drugi strani pa je v Srbiji opazen velik nagib k povezovanju v mednarodne skupnosti in približevanje Evropski uniji. Program njihove nacionalne televizije je poln evropske propagande, ulice so polne ogromnih plakatov, ki pozivajo k čistejšemu okolju, bolj zdravemu načinu življenja in to povezujejo z EU. Na jumbo plakatih iz visokih stolpnic v Beogradu nas Novak Đoković in Ana Ivanović pozivata k čiščenju, spremembam, približevanju Evropi. S tovrstnimi držaljaji si zdajšnje vladajoče struje, s predsednikom Tadićem in predsednikom vlade Koštunico na čelu želijo vzpostaviti spremembe v kulturi in razmišljanju ljudi ter s tem začeti delo, ki ga je začel ubiti premier Zoran Đinđić.

 

»Mi imamo svoje mite«

Srbi so ponosni na svojo zgodovino, svoje mite, svojo zemljo, svoje simbole, svoj narod. Boli jih, ko razen Rusije nimajo pravega zaveznika v mednarodni skupnosti in ko ravno ta mednarodna skupnost doseže, da se za srbsko zgodovino izjemno pomembna pokrajina, naseljena s po 2. svetovni vojni tja prispelimi prišleki, ki so se v pol stoletja namnožili do te mere, da so postali večina, odvzame Srbiji. Sodeč po trenutni situaciji in razmišljanju ljudi Kosovo in Metohija za Srbe ne bosta nikoli samostojna. »Srbi imamo svoje mite,« je ob demonstracijah v Beogradu, ko je Priština razglasila samostojnost, govoril režiser Emir Kusturica. Zaradi mitov, dogodkov, kraljev, carjev, knezov, bitk, upora proti Turkom in ostalih dejavnikov bo in je Kosovo Srbija. Nagnjenost k simboliki in mitom lahko povežemo tudi s pravoslavno cerkvijo. Pravoslavci za razliko od katolikov in predvsem protestantov dajo veliko na obrede in simbole. Ob obisku cerkve poljubljajo ikone, se križajo in na tak način prosijo za blagoslov svetnike.

 

Za tujca poceni, za domačina boj za preživetje

Standard življenja v teh državah je nižji od evropskega. Povprečna plača znaša manj kot 200 evrov. Cene so temu primerno nizke, če jih gledamo skozi oko povprečnega Evropejca (no, tudi za Slovence so cene v Srbiji, Črni Gori in BiH precej nizke). Gospodarstvo in trg v teh državah se odpira. Vedno več tujih vlagateljev, tudi slovenskih se osredotoča na te države. Slovenec se bo v Srbiji ter Bosni in Hercegovini počutil precej domače. Mercator, Tuš, Merkur, Petrol, Pivovarna Laško, Kolinska so znamke, ki jih tam srečaš na vsakem koraku. Veliko so tudi postorili na področju turizma. Večje turistične točke so urejene, ponujajo številne športne in kulturne aktivnosti, turistični centri in informacije so urejeni, tudi za prenočišča je dobro poskrbljeno. Na našem potovanju smo spali v avtokampih. Tako v Srbiji kot Črni Gori in BiH so kampi urejeni, delavci prijazni, ustrežljivi, cene pa v primerjavi z ostalimi evropskimi kampi zelo ugodne. Ogromen turistični potencial ima Črna Gora, ki lahko ponudi edinstveno kombinacijo morja in gora. Ta potencial so opazili tudi tujci, ki vedno več vlagajo v to državo. Med drugim se je hotelirstva v Budvi lotila tudi starleta Pamela Anderson. Za dokončni razcvet turizma bodo morali Črnogorci precej storiti na ureditvi cest, kar pa je zaradi goratega področja težavno in drago opravilo. Tu obstaja tudi nevarnost, da Črno Goro zaradi ogromnega potenciala tujci »kupijo«.

 

Veliki in mali

Podobno kot v ostalih mladih državah, kjer je kapitalizem zamenjal prejšnje totalitarne ureditve, je na Balkanu moč opaziti veliko razliko med revnim in bogatim slojem prebivalstva. Tako enih kot drugih je vsak dan več. Morda je to še najbolj opazno v Sarajevo, kjer ob bleščečih, novih in obnovljenih zgradbah srečaš tudi skoraj povsem uničene hiše. Veliko je tudi otrok, predvsem romskega porekla, ki prosijo za denar, tudi ulični kriminal in žeparstvo je v Sarajevu velik problem. Po drugi strani pa je ravno Sarajevo dokaz, da je bila kruta vojna povsem nepotrebna. Bošnjaki, Srbi in Hrvati bivajo skupaj, njihovi odnosi pa se počasi vračajo na stopnjo bratstva in enotnosti med narodi.

 

Tito idiot?

Zanimivo je, kako v teh državah obračunavajo s polpreteklo zgodovino. Čeprav vam bo »razgledana« slovenska tursitična vodička ob obisku Beograda in Muzeja 25. maj pripovedovala, da je Tito v Srbiji še vedno ikona, car, kot je to počela ob mojem predzadnjem obisku srbske prestolnice, je resnica precej drugačna. Večina ljudi, s katerimi smo imeli stike na potovanju (naj dodam, da na Balkanu ni težko navezati stikov z domačini, saj so prijazni, odprti in te običajno kar sami nagovorijo) do Tita in partije ne goji prav lepih spominov. Sicer se radi spominjajo časov bratstva in enotnosti a veliko večje ikone kot Tito, Rankovič, Kardelj so za Srbe Draže Mihajlović, Radovan Karađić, Ratko Mladić … Celo ob pravoslavnem romarskem središču Črne Gore Ostrog ni manjkalo majic in ostalih artiklov v podpori Karađiću in Mladiću. Na eni strani v ljudeh opazimo veliko odprtost in prijaznost do Slovencev, po drugi pa nam takšne stojnice ponujajo dokaz nacionalizma. Tudi na Hrvaškem, na območjih, ki jih je najbolj zaznamovala Operacija Nevihta, ne manjka plakatov v podporu še enemu obtožencu haaškega sodišča generalu Anteju Gotovini. Turistične spomenike totalitarne zgodovine kot so Hiša cvetja in Muzej 25. maj v Beogradu ter spominska soba 2. zasedanja AVNOJa v Jajcu obiskujejo predvsem tujci, med katerimi so v ospredju Slovenci. Kot je povedala uslužbenka v Jajcu nemškemu paru pred nami, se 29. novembra in AVNOJa z obiskom teh krajev v veliki meri spominjajo Slovenci, predstavnikov ostalih jugoslovanskih narodov pa je manj. Zanimivo je bilo tudi razmišljanje Beograjčana Miroslava, ki je z nami brez dlake na jeziku delil svoje spoznanje: »Tito je bil idiot!«

 

Marko Kovačevič

Foto: Maša Jazbec

Imate idejo za zanimiv raziskovalni članek, ki bi ga želeli predstaviti v honoriranem prispevku v rubriki Zgodba leta? Seznanite se s podrobnostmi na tej povezavi.