Džamija v Ljubljani

Vse je že povedano - le dobre knjige je treba brati.
Zato citiram: » … Namesto imena džamija, slovenski intelektualci rečejo: Islamski kulturni center. Torej, pri izpopolnjevanju nedostojnih nalog, so novodobni intelektualci naravnost briljantni. Že s tem, da človeka pripravlja na verovanje namesto spoznavanje, je vsaka vera globoko antikulturna. Ko odmislimo vse zločine, ki jih je skozi zgodovino v imenu Boga in vere zagrešila katoliška cerkev, če zamalomarimo sporočila duhovnikov v obdobjih pred volitvami; ko odmislimo vse šole terorizma v mošejah posejanih po Evropi, in se ozremo na učenje verskih uslužbencev – krščanskih, islamskih, katerihkoli – v »normalnem stanju«, danes, tukaj, pri maši oziroma molitvi, v stanju sproščenosti, vidimo, da gre za negacijo temeljnega človeškega stremljenja: spoznavati misterij življenja in se uresničevati na višji življenjski ravni. Pri veri, katerikoli, ni duhovnega večglasja, ni spoznavanja, je le verovanje. Vera. Povsem logično. In zares: takšen intelektualen zločin – versko zbirališče poimenovati kulturni center – lahko stori le intelektualni banavz ali obrezdušeni trgovec z duhom. Ja, obrezdušeni trgovec z duhom. … Mohamed je prerok boja in vojne. Kar je najprej napravil v svojem, arabskem okolju, je zapustil kot oporoko za prihodnost svoje skupnosti: boj proti nevernikom, vendar ne toliko kot širitev vere, temveč bolj kot širitev sfere njene moči, ki je sfera Alahove moči. Bojevnikom islama gre bolj za podvrženje kot za spreobrnitev nevernikov.« (Anej Sam: Kam greš, Evropa, str. 134)