Je prav, da Pahor Janši ustreže prav v vsem?

Tisto, kar si marsikdo predstavlja pod frazo “močni politični voditelji”, v Sloveniji ne obstaja. Nič več. Obdobje velikih, pomembnih, vplivnih, zlasti pa spoštovanja vrednih politikov je boleče opazno minilo. Kar je ostalo in kar opazujemo danes, je večji del posledica političnega “inbreedinga”, zapiranja vrat vsemu, kar bi lahko ogrozilo peskovnik, pa tudi nesposobnosti, ki je bila vedno znova nagrajevana in nagrajena s še eno funkcijo več. Če k temu dodamo še nivo komunikacije, kakršnega si v običajnem življenju, ne da bi tvegali kazenski pregon ali pa dve krepki okrog ušes, ne upa privoščiti praktično nihče, potem pristanemo v drugi polovici leta 2018, v obdobju iskanja trinajste slovenske vlade.

Pustimo tokrat parlamentarne volitve ter analiziranje razlogov in vzrokov in vzgibov in posledic ob strani, saj so veliki umi tega naroda, poklicani in nepoklicani, svoje o tem povedali že velikokrat, celo prevečkrat, tisto, kar moti mene, pa je ravnanje predsednika države v tem ciklusu iskanja vlade, v katerem ima nekaj pomena tudi on. Res je, zmagovalec volitev je Janez Janša in njegova SDS. Res je, tekmece je izredno prepričljivo porazil. Res je in spodobi se, da mandat za sestavo nove vlade najprej dobi tisti, ki je na volitvah dobil največ. Ampak …v nadaljevanju piše Tomaž Celestina