Kaj prinaša bela knjiga, V. del – vzdržnost pokojninskega sistema

V štirih nadaljevanjih sem poskušal prikazati nekaj dodatnih pogledov na ugotovitve in predloge Bele knjige v zvezi s pokojninskim sistemom. Povečevanje števila starejših ljudi in daljša življenjska doba vsekakor zahtevajo stalno prilagajanje obveznega pokojninskega sistema in v smer podaljševanja starostne meje za upokojitev gredo tudi vsi novi predlogi.

Te spremembe niso sporne, vseeno pa v tekstu prikazujem, da razmere niso tako kritične, kot se pogosto prikazuje. Izpostavil sem predvsem nekatera poglavja iz Bele knjige, ki mogoče zahtevajo nekaj dodatnih pojasnil. Za konec pa sem stanje pokojninske blagajne prikazal še na nekoliko drugačen način, z drugačnim pristopom. Tudi ta dokazuje, da ima pokojninski sistem kljub staranju prebivalstva prihodnost, pri čemer pa je odvisen predvsem od gospodarskih razmer in manj od števila starejših ljudi.

Finančno vzdržnost pokojninskega sistema avtorji Bele knjige preverjajo predvsem preko višine deleža BDP, ki bi ga po posamezni varianti pogojev upokojevanja namenjali za pokojnine. Ti naj ne bi presegali kakih 13 % BDP (v gradivih odstotek sicer ni eksplicitno naveden, a iz teksta lahko tako razumemo) in temu cilju je potrebno prilagoditi število upokojencev in tudi višino pokojnin. Lahko pa to vzdržnost javnih financ v povezavi s pokojninami preverjamo tudi drugače in poglejmo še nekaj številk …več (piše Bine Kordež)