Kapital in potrošništvo imata svoj praznik – božič. Kaj pa mi?

Božič se je v zadnjih desetletjih spremenil v najbolj praznovani praznik v zahodni civilizaciji. Obstaja božična glasbena in filmska produkcija; obstaja božična industrija daril; obstaja božično nakupovanje in zapravljanje …

Sodeč po nakupovalnih centrih „božično vzdušje“ traja vsaj dva meseca in pol. V duhu kapitalizma pa so se povsem izgubile tradicionalne božične vrednote.

Krščanski božič je in ostaja praznik Jezusovega rojstva, poudarja Branko Cestnik. Ob tem dodaja, da kapital in duh potrošništva nista storila nič drugega kot to, da sta se navezala na troje duhovno globokih božičnih vsebin: rojstvo, luč, darilo. Samo po sebi to še ne bi bil problem, če se kapital in potrošniški duh pri tem ne bi obnašala kot slon v trgovini s porcelanom.