Kategorije
Anketa: Delovna doba
Sta daljša življenjska doba in nizka rodnost prepričljiva argumenta za podaljšanje delovne dobe?
Blogerji pišejo
Spletne tehnologije
Delovanje omogoča Drugi svet, spletne tehnologije
www.drugisvet.si
 | Spletna publicistika |
|
| Svetovanje in priprava spletnih strategij |
|
| Oglaševanje in promocija na internetu |
|
| Spletne strani in optimizacija |
|
| Blogi, osebni in poslovni |
|
| Registracija domen in gostovanje |
Malo delo? Ne, mezdno delo!
Omejitve, ki jih predlog Zakona prinaša za delavce (maksimalno 728 ur na leto in maksimalno 8 evrov bruto na uro), so še najmanj problematična stvar v tem predlogu. Tako zelo absurdne so in po večini pravnih mnenj tudi neustavne, da ne dvomim, da jih bo predlagatelj vsaj omilil, če ne celo umaknil.
Podobno verjetno čaka tudi omejitve, ob katerih bi morali, če bi predlog zakona dobro prebrali, dobiti sive lase delodajalci. Po predlagani zakonodaji bodo namreč prav vsi, od prvega gostinca do zadnje pošte v Sloveniji ostali skorajda brez študentov, za tisto peščico, ki bo še lahko delala, pa bodo plačali toliko, da se jim to enostavno ne bo splačalo.
Prepričana sem, da bodo delodajalci kmalu preračunali, kaj jim je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pripravilo in privili državne birokrate do točke, ko bodo morali ti popustiti. Če ne zaradi drugega zato, ker prav javna uprava ustvari tretjino študentskega dela. Sami sebi pač ne bi v skledo pljuvali, kajne?
Zgoraj omenjene omejitve so najbolj očitne zablode predloga Zakona o malem delu, zagotovo pa ne najbolj problematične. Skropucalo, predlog Zakona o malem delu imenovano, je po mojem skromnem mnenju načrtno tako šlampasto in radikalno zastavljeno. Precej podobno kot Družinski zakonik, od rumenega tiska zaslepljeni raji meče pasje bombice, ob katerih le ta poskakuje in tuli, mimo tega vrišča pa bo država elegantno in tiho speljala spremembe, zaradi katerih je bil predlog Zakona v resnici spisan.
Delodajalci, študenti, dijaki in njihovi starši bodo tako sicer skakali v zrak ob predlaganih omejitvah, a bodo še bolj navdušeno ploskali, ko bo MDDSZ pristalo na povečane kvote ur, dela in delavcev. MDDSZ bo tako izpadlo največji frajer in socialna ustanova s posluhom za malega človeka, ki ne bo, v skrbi sam zase, sposoben videti dlje od lastnega nosu.
Le malokdo bo tako namreč opazil, da je, takole, čisto mimogrede, naš 'socialec' Svetlik, za dimno zaveso populizmov in mimo javnosti uspel prisiliti študente in njihove starše dvakrat prispevati v zdravstveno blagajno in uvesti 'fleksibilnost' zgolj za delodajalce, ki bodo po novem imeli na razpolago hordo delavcev, najverjetneje iz držav z nižjim življenjskim standardom, ki bodo za dober evro ali dva pripravljeni pred vrati 'fabrike' čakati, da se jih za uro ali dve pokliče delati.
Nobene socialne varnosti, nobene zaščite, le več prispevkov za krpanje naluknjane vreče državnega proračuna. To, da bodo z morebitnim sprejemom Zakona poginile vse oblike študentske avtonomije, je za javnost tako ali tako le dodana vrednost, to, da bo panoga, ki jo predlog Zakona ureja, malo delo, med urejanjem poginila, pa največja ironija predlaganih sprememb.
Študentsko delo, ki je baje tako velika anomalija na trgu dela, da ogroža obstoj slovenskega gospodarstva, že zadnjih nekaj let tone. Vsako leto je manj študentskega dela, posledično je tudi famozni kolač, ki naj bi si ga rezali država (ja, tudi ta), študentski servisi in študentske organizacije – vedno manjši.
Človek bi pričakoval, da bo MDDSZ rodilo vsaj en realen izračun, predvidevanje, kako se bo panoga študentskega/malega dela razvijala (beri: umirala) po morebitni spremembi zakonodaje, a temu seveda ni tako. Vsakemu Kekcu je jasno, da povečani stroški in omejevanje dela na vseh koncih in krajih pač ne morejo koristiti nikomur, sploh ne panogi dela, ki že tako ali tako 'crkuje'.
Obljubljati nove štipendije in več denarja za obnovo študentskih domov ter prenovo študijskih programov iz naslova povečanih dajatev od malega dela, je tako le še en v vrsti populizmov, ki lahko ostane neopažen (in nekaznovan) samo v državi, kjer se javno mnenje oblikuje na podlagi rumenega tiska in kvazi 'svetovnih' oddaj.
In kot da tovrstno nategovanje javnosti ni dovolj, si država mirno privošči pojasnilo, da je predlog Zakona o malem delu le prva v vrsti zakonskih sprememb. Najprej bodo študentom (in dijakom) omejili možnost dela preko študentskega dela, vzporedno bodo skozi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev dijakom do 18. leta gladko ukinili štipendije, enkrat kasneje (če bodo po kakem čudnem naključju držali obljubo) pa bodo dvignili cenzus za pridobitev štipendije in povečali otroške dodatke, ki bodo edini denar, ki bo sploh še pripadel dijakom.
Ta novica, ob kateri bi morali v zrak skočiti čisto vsi učenci, dijaki, študenti in njihovi starši, ostaja nekje v ozadju, neopažena, tako kot podatek, da MDDSZ v zadnjih letih sploh ni realiziralo vseh sredstev, ki jih je samo namenilo za štipendije. Po domače: V Sloveniji 4/5 študentov ne prejema državnih štipendij, še vseeno pa država iz tega naslova letno na svojih računih zadrži – 15 milijonov evrov. Kaj z njimi počne, bi verjetno vedel povedati le minister Svetlik.
Edine, ki ga po tem sprašujejo, so zloglasne študentske organizacije, ki, packe, kupujejo nepremičnine in plačujejo 'enormne' stroške telefonov. Dragi moji, celotno študentsko organiziranje v Sloveniji je v letu 2009 porabilo 13,8 milijonov evrov. Veliko? Če to primerjamo z letno nerealiziranimi državnimi sredstvi za štipendije ali v luči populizma, ki se ga poslužuje država, ne toliko. Za ilustracijo: Samo nakup Falcona nas je stal dvakrat toliko, Patrie sedemnajstkrat toliko, šentviški predor pa devetkrat toliko. Kaj na koncu lahko pokaže država in kaj študentske organizacije, ne zanima nikogar. Važno je, da pogine – zalega študentska, zalega avtonomna.
Prav tu se skriva še eden od fenomenalnih manevrov predlaganega Zakona o malem delu. Ta namreč dobesedno potepta Zakon o skupnosti študentov. Financiranje študentskih organizacij zmanjšuje, a vsaj na papirju pusti, a kaj vse to pomaga, če država predvideva financiranje iz panoge, ki je v roku pol leta ne bo več ter, da bo smrt še zadnje avtonomije res dokončna, študentom skozi predlog Zakona dobesedno prepove delati na študentskih organizacijah.
Marsikateri študent bo ob tem od navdušenja padel na rit, potem pa bo ugotovil, da se zgoraj opisani manever uporablja le zato, da bodo ob morebitnem sprejetju zakona političnim podmladkom na stežaj odprta vrata do dodatnega financiranja, sicer preko razpisov, a direktno iz državnega proračuna.
Me prav zanima, kam in kako transparentno se bo v tem primeru porabljal denar in kaj bodo od njega imeli študenti. Me prav zanima, kateri od političnih podmladkov bo sposoben kritizirati svojega velikega strankarskega brata, me prav zanima, kateri podmladek bo zmogel študentom povedati, da predlog Zakona o malem delu v drugi polovici obljublja še eno 'genialno' rešitev: Vsem, za katere bo veljal Zakon o malem delu, bo prepovedano delati na kakršen koli drug način, razen preko napotnice. Adijo avtorske pogodbe, adijo podjemne pogodbe, adijo samostojni podjetniki.*
14 ur na teden, 728 ur na leto, do 240 evrov na mesec, minus prispevki za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. To je to, kar malim delavcem ostane. To in kanec zdrave pameti, ki bi morala zadoščati, da študenti, delavci, delodajalci in brezposelni dojamejo, da jih nekdo žejne pelje čez vodo. Da se jim jemlje čisto vse – pravico do dela, pravico do poštenega plačila, pravico do socialne varnosti in nenazadnje – pravico, da se jasno in glasno reče: NE!
Predlog Zakona o malem delu je torej škodljivo, nepremišljeno skropucalo, ki se ga ne sme popravljati in spreminjati, ampak takoj umakniti iz javne (in vseh drugih) obravnav, ministru Svetliku pa mora nekdo povedati, da naj, ko naslednjič kopira nemške zakone, vsaj preveri, kaj v njih zares piše in v kakšno okolje so vpeti.
Sanja Leban
PS: Avtorica tega prispevka je pristranska. Zaposlena je namreč v eni od podoblik študentskega organiziranja, ki izvaja svetovanja za študente, prostovoljno pa vodi tudi upravo dobrodelne organizacije, ki večino sredstev prav tako dobi od študentskih organizacij in ki 100% teh sredstev tudi dodeli študentom v stiski. Avtorica tega prispevka je na svojo 'pristranskost' absolutno – ponosna.
*Pravniki se še niso izjasnili, ali predlog Zakona o malem delu dejansko prepoveduje vse druge oblike dela ali je to le še ena od (namernih?) napak, ki so se v predlogu pojavile.
Sodelujte v anketi DS o malem delu - levi stolpec
Sanja Leban - Zloba je ena najpriljubljenejših slovenskih blogerk. Primorka, živeča v Ljubljani je širše spletno bralstvo pridobila z vsebinsko pronicljivimi in stilsko dovršenimi komentarji aktualne družbene realnosti. Obiščite jo na www.zloba.si.Obiščite tudi arhiv njenih komentarjev na Drugem svetu.
Ocenite ta članek
kot študent sem tudi sam večkrat delal preko študentskega servisa, tako kot moji sošolci. Sam lahko na podlagi lastnih izkušenj trdim, da je trenutna ureditev študentskega dela slaba in je nujno potrebno nekaj narediti. Zato so mi nekatere v predlogu zakona predlagane rešitve zelo dobre.
Zlorabe kot so posojanje napotnic med študenti in posojanje napotnic neštudentom se s predlogom zakona praktično ukine - dobimo enotno evodenco na eni strani, hkrati pa možnost opravljanja malega dela tudi s strani pavzerjev, nezaposlenih in upokojencev.
Z zvišanjem dajatev se preprečuje pranje denarja saj s tem študentsko delo ni več davčna oaza, kar se mi kot davkoplačevalcu zdi še posebaj dobro. Študenta (in po novem tudi upokojence, nezaposlene) delodajalec ne bi smel najemati le zaradi razloga cenene delovne sile, temveč predvsem kot fleksibilno, z znanjem "oboroženo" delovno silo, hkrati pa z zmožnostjo preizkusa mladega človeka za morebitno nadaljno, redno zaposlitev.
Zmanjšanje provizije študentskom servisom (ŠS Maribor - kupil Julijano, hotel v Rogaški...) je edino pravilno, saj so stroški posredovanja dela, ob upšoštevanju elektronizacije postopkov (elektronske napotnice...), bistveno nižji kot v devedesetih. Tu se lahko tudi vprašamo kako to, da je kar nekaj bivših študentskih funkcionarjev lastnikov študentskih servisov (Tomo Pavlič, študentski minister, danes solastnik največjega servisa). Hkrati so lastniki tudi posamezni študentski klubi, ki zaračunavajo po mojem mnenju previsoke posredovalnine svojim kolegom. Ideja o neprofitnem izvajanju dejavnosti posredovanja malega dela, ob predvidenih 66 % manjših stroških se mi zdi naravnost odlična!
Komentar avtorice, ki sicer sama pravi da je pristranska, na spremembo razdeljevanja denarja študentskimu organiziranju, pa se mi zdi popolnoma zgrešen, saj je predlog zakona na tem mestu prav genialen. Sam zagovarjam avtonomnost študentskega organiziranja, in temu pritiče tudi avtonomni vir financiranja, kar se s predlogom zakona ohrani, res pa da se ("hvala bogu") zmanjša na primernih 50% trenutnih sredstev. Trenuto ŠOU v Ljubljani razpolaga z letnim proračunom 5,5 MIO €, ob dodatnih prenešenih 1,5 MIO € presežka iz lanskega leta. Že lani pa je poleg letnih prihodkov imel še skoraj 2 MIO € presežka iz predlanskega leta. Menim da sistem potrebuje transparentnost, predvsem ob upoštevanju dejstva da ŠOU porablja denar za nespametna svetovanja in nakupe nepremičnin. Zavedati se je potrebno tudi, da ŠOU praktično samo še razdeljuje denar in je bolj prevzel vlogo fundacije, zato se strinjam, da se drugih 50% sredstev raje nameni direktnim razpisom, kjer bo kriterij kakovost, kot pa da ŠOU pristransko (zavisi kdo dobi študentske volitve) razdeljuje denar naokoli in s tem izvaja selekcijo.
Naj bo toliko za sedaj, morda se oglasim še na temo zaposlovanja in iskanja prve službe...
Lep pozdrav,
Marjan
1. Inšpektorat RS za delo je v letu 2008 odkril 19 primerov dela brez napotnice, kar glede na 1 milijon izdanih napotnic v letu 2008 predstavlja zgolj približno 0,000019%. Predlog Zakona o malem delu ne predvideva sprememb sistema nadzora, torej o izboljšavah težko govoriva.
2. Z enotno evidenco vpisov se strinjamo vsi, a pred tem je potrebno sploh definirati, koga/kaj želimo evidentirati. Že sama definicija 'študenta' je preohlapna (univerza ok, visoke šole ok, kaj pa izobraževanja odraslih, privatne šole, sicer akreditirane s strani države ipd?).
3. Z zvišanjem prispevkov se nič ne preprečuje, delo se zgolj - draži. Glede na predpisane (nizke) urne postavke in dejstvo, da na enako kvoto prostih delovnih mest spuščamo veliko več iskalcev dela, se bodo postavke samo še nižale. Ob tem - predlog Zakona predvideva plačevanje prispevkov, ne ponuja pa nobenega socialne varnosti. In ko gre za študente - MDDSZ ne ve (njihova izjava!), kaj se bo zgodilo ob morebitnem opravljanju malega dela s pravicami, ki izhajajo iz naslova statusa študenta - bivanje, štipendije, prehrana ...
4. Predlog razpisnega dodeljevanja sredstev bi bil za super, če bi država Slovenija dojela razliko med programskimi in neprogramskimi razpisi/sredstvi. Delovanje številnih nevladnih organizacij bo na ta način onemogočeno, pisano pa na kožo tistim, ki samo čakajo na sredstva iz tega naslova. Koliko jih bo po morebitni spremembi zakonodaje ostalo, pa je že druga zgodba.
5. Proračun ŠOU v Ljubljani je javno objavljen, prav tako vse odločitve razpisnih komisij. Dejstvo, da se opravi ocena nakupa pred nakupom, se mi ne zdi sporna in sem mnenja, da bi študentske organizacije morale nujno vlagati v nepremičnine, ki bi bile namenjene izvajanju dejavnosti za študente. Točno to bi dolgoročno organizacijam zagotavljalo avtonomnost, ob katero se ponovno spotika država. V tem kontekstu moram torej zapisati, da osebno obžalujem – da ŠOU ne kupuje nepremičnin.
moram reči da sem si z veseljem prebral tvoj odgovor, sicer se z vsebino ne morem strinjati, ampak že to da človek dobi odgovor na komentar je super.
Že v prvi alineji navajaš podatke ob katerih sem popolnoma zgrožen in sem še bolj prepričan, da je potrebno sedanji način izvajanja študentskega dela spremeniti. Navedeni podatki mi tudi omogočajo bolje razumeti 43. člen predloga novega zakona,kjer so zapisane po moji dosedanji oceni zelo visoke (pretirane) denarne kazni (do 15.000€), ampak sedaj mi je jasno zakaj in se strinjam. Glede nadzora menim da bo v prihodnje tudi bistveno lažji, predvsem zaradi enotne evidence.
Z argumentom, da se delo z zvišanjem prispevkov draži, se popolnoma strinjam, vendar se mi zdi pozitivno, saj je študentsko delo napram drugim oblikam dela bistveno manj obdavčeno, je kot neka "davčna oaza" in definitivno omogoča zlorabe. Sistem vsi poznamo oz. smo se z njim srečali vsaj posredno. Na drugi strani pa študent pridobi ob uvedbi zakona tudi možnost priznanja delovne dobe, za katero bi jaz pred nekaj leti, ob iskanju svoje prve zaposlitve dal vse! Občutek nemoči ob prebiranju zaposlitvenih oglasov (6 mesecev delovne dobe, leto delovne dobe, ...) in hladni odgovori na prošnje v smislu :"Kandidat ne izpolnuje zahtevanih razpisnih pogojev!" je zelo frustrirajoč in človeka potolče. Upam da so bile tvoje izkušnje ob iskanju prve zaposlitve boljše, vendar meni v tistem času vse študentsko delo ki sem ga opravil, žal ni pomagalo... Sedaj naj bi se to spremenilo in prav to je tisto česar sem v predlogu zakona najbolj vesel!
S četrto točko se žal ne morem strinjati, saj tudi dosedanji način razdeljevanja denarja s strani ŠOU v Ljubljani ne bi mogel označiti za transparentnega. Sprememba oz. prenos razdeljevanja denarja s strani ŠOU ali klubov na državo, sam po sebi še ne daje garancije da bo sistem boljši oz. pravičnejši, zagotovo pa omogoča večje število potencialnih prijaviteljev za financiranje programov. Menim da hkrati dviguje tudi kakovost programov študentskih neprofitnih združenj, saj ne bodo financirani vedno isti projekti, vedno iste organizacije. Menim da je zastavljeni sistem s stališča malih študentskih klubov, ki imajo težavo pri razdeljevanju sredstev ŠKIS (večjih 10 pobere cca. 50% sredstev, ostalih 40 pa drugih 50%) zelo dober, saj smo se v malih klubih vedno srečevali s pomanjkanjem financ, napram ŠOU ali večjim klubom, ki so denar nemalokrat nespametno trošili.
Pohvalno je dejstvo da je proračun ŠOU v Ljubljani javno objavljen, vprašanje pa je ali so sredstav pravilno namensko razporejena. Napisala si, da si zaposlena na ŠOU, torej lahko morda iz prve roke potrdiš ali ovržeš govorico, da ima ŠOU v Bežigradu v lasti 3 nadstropja poslovne stavbe, ki z delno izjemo (npr. športna dvorana), samevajo že nekaj let. Če je to res, bi človek tak nakup (nenamenski) lahko označil za slab, oz. celo škodljiv. ŠOU je tako kot klubi namenjen da poskuša dvigniti kakovost študentskega življenja, ter da kot reprezentativen organ (telo?) zastopa študente napram državi, ne pa da nakupuje nepremičnine...
Še enkrat hava za prejšnje odgovore, pa lep pozdrav!
Marjan
Se bom osredotočila zgolj na zastavljena vprašanja oz. tiste dele, ki jih lahko komentiram:
Najprej 'famozna' leta delovne dobe: Res se lepo sliši, a leta se bodo štela sorazmerno, glede na število opravljenih ur. MDDSZ ni še čisto jasno pojasnilo, po kakem ključu, a študent, ki bo delal vsa leta študija, ne bo napraskal skupaj niti enega leta pokojninske dobe.
Strinjam se, da se morajo izkušnje pri kakršenmkoli delu beležiti in upoštevati, saj oblika dela (določen/nedoločen čas, podjemna/avtorska pogodba) ni nujno (ali pa sploh ne) povezana s kvaliteto opravljenjega dela. Menim, da predlog Zakona o malem delu na tem področju ne ponuja nobenih izboljšav, dejstvo, da bo nekje zabeleženo, da si v štirih letih prislužil leto delovne dobe na to pač ne bo imelo nobenega pametnega vpliva.
Ključ razdeljevanja sredstev znotraj študentskega organiziranja je določila država, prav ta ista država, ki ima možnost nadzora - recimo tudi nad študentskimi servisi, študentskimi boni ... pa jih zelo redko izkoristi. Zakaj? Vedno znova me je zanimal odgovor na to vprašanje, pa ne le na študentskih področjih.
Napisala sem, da sem zaposlena v eni od podoblik študentskega organiziranja, tj. zavodu za svetovalne dejavnosti, katerega ustanovitelj pa je ŠOU v Ljubljani. S tega naslova nisem pooblaščena za tovrstne odgovore, je pa javno znano (in po vseh medijih objavljeno:)) da je ŠOU lastnik stavbe za Bežigradom, ki jo uporablja/najema Visoka šola za dizajn. Mislim, da je to ena bolj študentskih, torej namenskih rab nekega prostora.
In še mogoče malo mimo vsega: Poanta mojega prispevka je skušala biti predvsem v tem, da se za spraševanjem o vseh oblikah študentskega organiziranja, načrtnem blatenju organizacij in porabi sredstev skriva veliko večje sranje.
Če študenti dvomijo v svojo organiziranje, imajo namreč še vedno možnost vključitve vanj in konstruktivnega prispevanja. Želela bi si, da bi bilo takih študentov čim več in da bi čez leto ali dve še imeli organizacijo, skozi katero bi se lahko udejstvovali.
Tudi in predvsem zato, da bi še kdo zmogel opaziti in jasno skritizirati npr. dejstvo, da MDSSZ poskuša skozi predlog Zakona o malem delu sesuti trg delovne sile in izničiti socialno varnost in študentsko organiziranje, na drugi strani pa na svojih računih samo v enem letu zadržati 15. milijonov evrov, ki so bili NAMENJENI za državne štipendije. Toliko o namenski porabi katerihkoli sredstev.
Študenti tukaj razen puhlih obljub ne dobijo ničesar (delovne izkušnje so samo tak lep nateg - kadrovnik bo pač v zavrnitvi napisal, da nima primernih delovnih izkušenj, ali pa bojo zahtevali par let več...), izgubijo pa največ, saj dobijo približno pol milijona dodatne konkurence, njihovo delo pa se tudi podraži in dodatno omejuje na več koncih. Poleg tega pa zakon tudi uniči vse njihove organizacije (načeloma me mogoče boli kurac za ŠOU na pa za KŽŠ), ki sicer niso idealne, so pa boljše od podmladkov strank in mladinskih veroučnih skupin.
Ta zakon je slab tudi za nezaposlene, saj ni v njem nobenega zagotovila, da bi zaradi tega zakona kdorkoli dobil resno službo - prej se bo preko tega dogajala nova oblika dela na črno, saj bo lahko vsak imel nekakšno uradno pokritje, da dela malo delo, delal pa bo veliko na črno - nihče pri zdravi pameti ne bo dajal tem ušivim politikom 30% svojega zaslužka, če obstaja najmanjša možnost, da se temu izogne in vsak bo raje vzel 3.50 € na roko kot pa 3.50 € na račun - ko pa bo zapolnil kvoto, bo najbrž vzel 3€ (in takih bo več kot dovolj (pri 3€ zadeva stane šefa še dodaten evro, pri 6€ pa dva...) - gostinci, ki so že danes med prvaki v črnih delih, že govorijo, da je ta sistem zanje nevzdržen). Tako bomo najbrž res dobili celo kasto malih delavcev, ki bojo celo življenje delali mala dela za malo denarja.
Če bi se štel za študenta, bi imel danes že pripravljene barikade...
Sistem v katerem lahko država "zadrži" 15milionov evrov za štipendije, nedvoumno kaže, da imamo študentje preveč denarja, oz. previsok standard. Če temu nebi bilo tako, verjemi, bi se študentje spontano uprli brez vseh organizacij...
Osebno mi je popolnoma logično, da država ne razdeli denarja, ki ga študentje ne potrebujejo. Ne potrebujejo ga pa zato, ker lahko neomejeno delajo in temu je tudi dejansko tako.
Glede študentskih organizacij, osebno menim da je veliko dobrih projektov, ampak žal bodo morali začasno malo potrpeti zaradi grehov svoje mame(ŠOSa) in očeta(ŠOUva). Sicer pa, dobri projekti bodo obstali, brez skrbi. Tudi Radio Študent je obstajal pred napotnicami in ŠOSom...
Kar se študentov tiče, je malo delo samo prehod iz slabega na slabše.
Kar se teh 15 milijonov tiče – še vprašanje – kdo dejansko ve za te milijone? Čeprav je podatek povzet od državne institucije, Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, ga država skriva, ko ga posredujejo naprej študentske organizacije, pa te niso slišane, ker ljudje vidijo samo 'top rumene' naslove okoli računov za telefon in nakupe nepremičnin.
Srčno upam, da bodo študenti tokrat zmogli videti skozi oblake populizmov in laži, razumeti spremembe, ki se jim obetajo in skupaj z vsemi, ki se jih predlog Zakona o malem delu tiče, poskrbeti, da bo država dojela, da si čisto vsega pač ne more privoščiti.
Sanja: izgleda da ne znam razložiti bistva mojega pogleda! Zakaj bi država dala štipendije, če lahko študentje zaslužijo sami? Ravno za to pa se zavtema ŠOS, da študentje delajo zato da lahko študiramo, če sklepam, se ŠOS zavzema za to, da ta denar še naprej ostane v državnih rokah. Z zadnjim odstavkom se popolnoma strinjam. Država si ne more privoščiti, da morajo študentje delati več kot 14 ur na teden, da lahko študirajo, nujne so štipendije, delo pa le v skrajih primerih.
lp
Lepo rešitev imamo s primerom sindikatov ali gospodarske zbornice: članstvo je prostovoljno in vsak subjekt sam presodi, ali bo za plačani prispevek sindikatu dobil nazaj primerno količino koristi...
Malo delo ne bo prineslo nobenih rezultatov, ki si jih tako želi radirka, saj se ne bo smelo opravljati na sistematiziranih delovnih mestih, ki na koncu vodijo v zaposlitev in nudijo izkušnje, pretok znanja in energije. Izjava bivše ministrice na delo Cotmanove jasno pove, da je malo delo že pogruntavščina njenega mandata, ki so jo prepisali od Nemcev in v Nemčiji tudi služi kot zelo slabo plačano delo za priseljence...
@Simon: Kdor pravi, da JE trenutna ureditev študentskega dela davčna oaza in nelojalna konkurenca, pove to, da država ne izvaja nadzora, ki ga je sama predpisala, za katerega ima vsa pooblastila, sredstva in dolžnost, h kateri pa kliče vse ostale.
Sem mnenja, da je študij pravica vseh, ne le bogatih. V primeru, da bi država Slovenija najprej poskrbela za konkreten štipendijski sistem, bi tudi 'malo' delo res lahko bilo malo, s primerno davčno stopnjo.
Sprememba, ki jo prinaša predlog Zakona o malem delu zgolj 'po dolžnosti' enači plačilo prispevkov, je namreč vse drugo kot to; predvsem je sesutja panoge malega dela, posledično tudi vseh stvari, ki bi se iz panoge financirale - štipendij, rizičnih skladov, prenov študijskih programov in študentskega organiziranja. Torej: Ne, ne gre zgolj za poseg v avtonomijo, gre za načrtno uničenje študentske avtonomije v vseh pojavnih oblikah.
Pa še to: dobro poglej svoj odgovor. Pri govoru o študentskem delu si zapisala besedno zvezo "panoga malega dela". A ni malo čudno, da je stranski produkt študija v Sloveniji najhitreje rastoča gospodarska dejavnost? A ni bistvo študija v prvi vrsti pridobivanje znanja, ne pa gospodanjenje? In avtonomija, povezana s tem - enaka, kot bi se gradbeniki svojo avtonomijo utemeljevali z neplačevanjem davkov. Pa saj to je smešno. Glej: delam v založništvu in zelo bi nam ustrezala nična stopnja DDV na prodajo knjig. Ampak ne bom tega zagovarjal, ker bi bilo nepošteno. Razne kuharice in spomini Damjana Murka so pač običajno tržno blago s ciljem zaslužiti. Si ne zaslužijo privilegija, ker ni presežne vrednosti. Tako kot je ni, če študent prava "šljaka" za tekočim trakom.
Ampak saj razumem: vsak kmet 'ma svoje vino rad odkar ta svet stoji in bi rad za njega najvišjo ceno, pa čeprav je navadna kislica.
Če trdiš, da je panoga študentskega (prej) in malega (kasneje) dela rastoča, trdiš narobe. V upadu je že nekaj let, po obstoječih izračunih (ne, niti enega ni spackalo MDDSZ) bo panoga v prvem letu upadla za do 78%.
Me pa nadvse veseli, da vseeno nekateri 'razumejo'. Sploh v duhu Prešernovega verza o čevljih in Kopitarjih.
Najbolj pa je smešno to, kar so izpostvili že mnogi: da se za ohranitev trenutnega stanja bori zgolj ŠOU in svoj boj proti novemu zakonu razglaša za interes vseh študentov! Ha!
Ni potrebno bit ravno genij da bi ugotovil, da na ŠOU nekaj smrdi. Ko začne organizacija, ki naj bi skrbela za dobrobit študetov kupovati nočne klube in kopališča, ter za svetovanje pri nakupu iz rokava brez problema vrže 90k€, za lobiranje in PR proti novemu zakonu o malem delu pa še 40k€. In obenem samo za svoje delovanje porabi 40%!!!! svojih sredstev. A se vam to zdi normalno? meni smrdi...
Še enkrat bom dejal: ne vem dovolj o novem zakonu da bi ga lahko komentiral, toda tudi tistim reklamnim plakatom ŠOUa (ki sojih mimogrede plačali z našim delom) ne bom verjel. "Naj najprej država zrihta štipendije, potem pa naj ukinja delo". HAhah ... jebe se ŠOU za vaše štipendije: "ŠOU bo imel letos na voljo 7,6 milijona evrov. Skoraj 40 odstotkov denarja bo šlo za administracijo, plače in materialne stroške. Vsega tri odstotke pa za socialo in zdravje študentov." Tukaj je celoten članek, pa si preberite kako in za kaj ŠOU porablja denar: http://www.financnitrgi.com/novicefinancni/705-ou-najdraja-organizacija-v-dravi.html
Mah, zapret vse skupaj! Kaj pa imamo študetnje od njih, razen nekaj ušivih žurov, ki jih sponzorirajo.Aja, ŠOUvizijo so zrihtali...jeee, vse kar sem tam videl je bilo par prispevkov o, ne boste verjeli,slabostih novega zakona. Pha, par funkiconarjev se redi na račun študetskega dela, zato pa ga na vsak način hočejo obdržati.
Strinajm se s Šušteršičem: naj bo članstvo v ŠOU prostovoljno, in naj živi od članarin. Me zanima koliko študentov, bi jim dalo svoj denar? Mojega gotovo ne bi videli!
@Bo: Ko prebereš predlog Zakona (objavljen je na kar nekaj straneh, najbolje na strani MDDSZja - bova lahko spet komunicirala. Zgolj na pljuvanje po ŠOU ne nameravam odgovarjati, za to je dovolj drugih, tudi plačanih ljudi in medijev.
PS: ŠOU 'študentskim' kritikom bi samo sporočila, da so volitve vsake dve leti. Če so seveda pripravljeni sprejeti malo večji izziv kot je čepeti v političnih podmladkih, kjer se ne sprašuje po transparentni/pametni porabi sredstev in kjer pač nikogar ne bo bolela glava, če se bo v Sloveniji sesul socialni, zdravstveni in še kakšen sistem.
1.Malo delo bo spodbujalo študij in ne delo študentov, za štipendije pa bodo prispevali tudi brezposelni in upokojenci.
2.Omejitev dela v predlogu zakona je bistveno višja kot v famoznem Dokumentu o celoviti ureditvi položaja študentov v Sloveniji. Na ŠOS-u trdijo, da so navedbe ministrstva o povprečni 9- ali 10-mesečni delovni aktivnosti študentov pretirane. V letu 2008 je bilo namreč prek študentskega dela po podatkih ministrstva opravljenih 84.258.616 ur dela, ki ga je opravljalo 150.842 študentov in dijakov, kar pomeni, da je povprečje za dijake 298 ur, za študente pa 551 ur na leto. Povprečna urna postavka znaša 4,01 evra. Kje je torej problem z omejitvijo dela na 728 ur na leto?
3. Še enkrat okoli štipendij: http://tvslo.si/predvajaj/vlada-stopila-na-prste-studentom/ava2.62864651/%29
Kolegica Šoba je brez enega argumenta.
4.Nekaj podatkov si lahko prebereš tudi tu: http://glasstudentov.blog.siol.net/
Vključno s komentraji študentov, ki podpirajo malo delo.
Naj bo zaenkrat dovolj.
Za konec pa naj omenim še to, da sem pred tednom dni poslal na pet večjih študentskih servisev sledeče vprašanje:
Zanima me kakšen je delež napotnic, ki so bile izdane za delo v študetskih organizacijah(ŠOS, ŠOU, ŠOUM, študentski klubi,...), med vsemi izdanimi napotnicami in kakšen je ta odstotek v finančnem pogledu? Zanimajo me zgolj statistični podatki in ne osebni podatki.Prosim da mi na vprašanje odgovorite konkretno, korektno in s številkami.Vnaprej hvala za trud in čas,
Jure
Do včeraj ko sme poslal še en mail nisem dobil nobenega odgovora.
Še eno malo dejstvo: Na televiziji ŠOUva je obljavljeno sledeče: Sediš na pijači s kolegi in razvije se huda debata … Svoje mnenje deliš z njimi, tematiko burno komentiraš, kritiziraš in si misliš, zakaj me zdaj poslušajo samo moji kolegi, ki moje mnenje o tej in tej temi že tako ali tako poznajo in so ga najverjetneje slišali že prejšnji teden. Zdaj imaš priložnost, da te sliši cela Slovenija. ŠOUVIZIJA namreč odpira svoja vrata vsem študentom in študentkam, ki si drznejo povedati, kar jim leži na duši. Torej, če te nekaj žre, če bi rad kaj pohvalil, če te kaj moti, če imaš o nečem strastno mnenje, če obstaja kaj, kar bi rad pokomentiral, je odprti komentar na ŠOUVIZIJI prava stvar zate.
Od januarja 2010 lahko tudi študenti snemajo dnevni komentar. Če te zanima, nam piši, da se dogovorimo za termin snemanja. Študentski komentar bo objavljen vsak delovni petek.
Sam sem izkoritil to možnost, poslal besedilo a do danes še nisme dobil povabila oz. odgovora, zakaj ne morem sodelovati.
Lep večer še naprej,
Jure
Drugič: študij mora biti za elite. Za intelektualne elite. Danes študira 80% celotnih generacij in če imamo toliko elite, bomo res kmalu svetilnik sveta, ne samo Evrope. Se pa bojim, da je intelektualno elitnih in predanih med temi manjšina. Ostali imajo status, da lahko neobdavčeno počnejo to, česar so sposobni: polnjenja kuvert, obiranja jabolk, dvigovanja telefonov, anketiranja ...
Za konec pa še enkrat poudarjam: gre za vprašanje poštenja.
Sistem malega dela je s tega stališča krivičen in absurden, saj bojo tisti (študentje, upokojenci, nezaposleni in ostali), ki bodo delali pravzaprav prisiljeni prispevati več kot tisti, ki se tega dela ne bojo lotili...
Sistem je pravzaprav najbolj absurden pri upokojencih, ki bojo poleg zdravstvene, dodatno polnili še pokojninsko blagajno, kljub temu, da imajo zdravstveno zavarovanje že plačano in da so za pokojnine že oddelali svoje.
Kakšen nesmisel je ta celotna zadeva z "malim delom", se dobro vidi, če ga primerjamo z delom po podjemnih in ostalih pogodbah - razlika je predvsem v tem, da si pri malem delu v določenih primerih lahko celo bolj obdavčen kot drugje...
In če smo že pri absurdnosti in diskriminaciji: zakaj ne bi malega dela opravljali tudi redno zaposleni?
Osebno nimam zadržkov, zakaj nebi mogli malega dela opravljati tudi zaposleni(pod pogojem da ni delo opravljeno pri istem delodajalcu). Zakaj nebi srčni kirurg legalno polagal ploščic, če ga to veseli? Ali pa zakaj ne more cvetličarka čez vikend v kaki firmi legalno pospravljati?
Edino pri upokojencih, bi prispevke za zdravstvo in pokojnino dal v fond za domove za ostarele...
LP
Torej:
1. Malo delo študija ne bo spodbujalo, ampak ga bo (vsaj) za dobro tretjino študentov – onemogočalo. Ključ delitev dajatev ni dorečen v vseh pogledih, a za področja, ki se tičejo samo študentov, bodo prispevali le slednji. Upokojenci bodo prispevali v svoj sklad, za brezposelne ni jasno. Kot sem napisala že v članku – po vseh predvidevanjih je itak nesmiselno porabi teh sredstev govoriti, saj se bodo zbirala od panoge, ki b poginila, torej – jih ne bo. To je zavajanje javnosti.
2. Omejevanje števila ur dela in plačila zanje je po več pravnih mnenjih – protiustavno. Podatki, ki jih navajaš, so računani na povprečje, kjer se upošteva čisto vse študente, tudi tiste, ki jih zaradi fajn materialnega zaledja (beri: bogatih staršev) ni potrebno delati. Debate v tej smeri so v tem trenutku spet nesmiselne, saj je MDDSZ že začelo popravljati svoje zablode prav pri omejitvah dela.
3. Na izjave predsednice ŠOS nimam nikakršnega vpliva, za komentar je torej pristojna ona o. ŠOS. Podobno velja za (ne)odzivnost študentskih servisov in ŠOUvizije, sama se ukvarjam izključno s svetovanji za študente ter s študenti v stiski.
Lp, S.
Drugič – celotna EU se zaveda, da je na področju visokega šolstva prišlo do številnih sprememb in ena od njih je prav gotovo močno povečan vpis na fakultete. Evropsko povprečje je nekaj čez 60%, po mojih informacijah ga Slovenija še ne dosega. Za razliko od tvojega mnenja je Evropa soglasna, da študij ne sme biti namenjen zgolj elitam, kar je bil tudi eden od razlogov za sprejetje bolonjske reforme, s katero naj bi se visokošolski prostor reformiralo v smislu sledenja spremembam in trendom.
Slovenija je torej na načelni ravni dojela in sprejela spremembe, na praktični pa počne točno nasprotno – študij elitizira, pa ne v smislu intelektualne ampak finančne elite.
Za konec torej: Je pošteno, da imaš lahko ves intelektualni potencial na tem svetu, pa boš do smrti obiral jabolka (po 14 ur na teden), ker si rojen v revni družini? Pa že, če pristaneš na slovensko teorijo poštenja.
Pod 1: Izgleda da si slabo prebrala predlog zakona, ta predvideva da se delež od malega dela namenjen štipendijam s sedanjih 3% od študentskga dela poveča na 6%. S to pomenbno razliko, da sedaj prispevajo v ta fond le študenti, nato pa tudi brezposelni in upokojenci, ki bodo delali po tem sistemu. Ne razumm pa dobro dela o tem kako bo tretino študentov malo delo omejevalo pri študiju? Študij je v Sloveniji brezplačen in študentje se morajo boriti za štipendije ne pa za to da lahko delajo da bodo lahko študirali. Sicer pa če sešteješ Malo delo, štipendije(lahko samo trenutne višine) in druge ugodnosti, ki jih imamo(boni, študentski domovi, popusti XY) lahko študent preživi v LJ. To govorim iz lastnih izkušenj.
2. Omejujejo se samo ure dela preko Malega dela, če pač potrebuješ več imaš lahko s.p., različne pogodbe... Lahko se tudi redno zaposliš in študiraš ob delu, itd... torej je že sedaj več kot dovolj opcij. Glede predloga da se ne omeji urna postavka je pa načeloma res prav, seveda če ostane letna kvota, ki jo lahko zaslužiš...Kajti v nobenem primeru ne sme obstajati možnost, da človek lahko preživi od malega dela, kajti potem je stvar ista kot sedaj, da se vpisuje na UNI, VŠ,... zaradi stausa.
3.Te razumem in imaš prav da res težko komentiraš izjave nekoga tretjega(to pišem brez cinizma).
Še eno vprašanje, kdo je dal našim dedkom in babicam garancijo da bodo imeli kaj od vplačevanja za pokojnino?
LP jure
Študij je brezplačen? Ja, na papirju res. Človek mora vseeno (tudi v času študija) od nečesa živeti. Če je država uspela oceniti, da minimalni življenjski stroški znašajo 562 evra, državna štipendija pa povprečno znaša 180 evrov - daj mi povej, od kje naj študent vzame razliko, če ga ne zmorejo financirati starši? In za ilustracijo; državno štipendijo prejema le 1/5 študentov, malo delo je po prvem predlogu (danes ga popravljajo!) omejeno na 728 ur in maks 8 evrov bruto. Računaj, koliko to znese na mesec. Čez 250 evrov zelo, zelo težko zlezeš.
Dodajva še, da se delo lahko opravlja še samo na nesistematiziranih delovnih mestih (sam bog/svetlik) ve, kaj bi to bilo + MDDSZ še ni uspelo odgovoriti na vprašanje, kaj se ob morebitnem opravljanju malega dela zgodi s pravicami, ki izhajajo iz statusa študenta (boni, štipendije, študenski dom). Ob vsej 'dobri volji' naše države, predvidevam, da se bodo te pravice ukinile.
A, spet ... vedeli bomo šele po tem, ko bo Zakon stopil v veljavo in ko nihče več ne bo mogle protestirati.
Ko sva pri sp-ji, avtorskih in podjemnih pogodbah - lahko jamčiš, da opravljanje malega dela/dela na napotnico ne izključuje (za študente!) vseh ostalih oblik dela/pogodb? Jaz imam zaenkrat tri pravna mnenja, ki vsa trdijo: V sedanji obliki predlog zakona o malem delu prepoveduje študentom vse druge oblike dela - razen malega dela.
Našim dedkom in babicam nihče ni dajal nobene garancije, se strinjam, ampak moj dedek pravi, da je vsaj živel v državi, v katero je verjel. Jaz, v luči zapisanega ob predlogu Zakona o malem delu, predlagani pokojninski reformi in vsem, kar sem se o naši 'socialni' državi naučila kot študentka mamica - nimam niti možnosti - verjeti.
Glede drugih oblik dela: ja odločiti se bo potrebno ali študiraš ali delaš, pa je čisto preprosto...
Očitno res ne razumeš mojega osnovnega izhodišča, da če delaš delaš, če študiraš študiraš. Izjema je študij ob delu, ki pa danes itak pomeni isto kot navaden študij, ker vsi delajo faks 7-8 let, kar pomeni 2 leti en letnik in to predvsem zato, da lahko zraven delajo in si prislužijo nadstandard(in ne preživetje), to torej po moje v bistvu pomeni študij ob delu.
Ko bo zakon prišel v veljavo in če bo slabo implementiran, bodo šli na ceste pravi študentje in ne tisti, ki študirajo zato da lahko delajo, ali pa imajo po trenutnem sistemu kaj od tega(beri študentskih organizacij)...
Mislim da bova kmalu prišla do bistva tvojga bloga: Po sprejetju zakona o Malem delu bo potrebno urediti financiranje študentskih organizacij.
Moj predlog: Naj "študentski trg" odloči za katere organizacije se bo našel denar in za katere ne.
Še to, po trenutnem sistemu revni študentje, ki delajo zato da lahko študirajo, prispevajo k svetovalnim pogodbam za nakupe lokalov...
Lep pozdrav,
Jure
PS: Morda bodo pa babice delale preko malega dela in bodo to dajale vnukom ki študirajo... oz. prosim probaj pogledati čez tvojo "pristranskost", mi ki komentiramo tvoj blog, ti pri tem skušamo samo pomagati...
PS2: Moje goreče zavzemanje za Malo delo ni posledica simpatiziranja s katerokoli politično opcijo in načeloma to vlado podpiram samo pri tem predlogu.
Drugič - dvomim, da so v Evropi imeli v mislih 60% delež študentov s pravicami, da neobdavčeno in brez plačevanja prispevkov hodijo v službo, 'kelnarijo', kuvertirajo, lepijo znamke ... V tem primeru bi po svetlem zgledu Slovenije študentom velikodušno podelili monopol nad tovrstnim malim delom.
In končno: zate, Sanja, z vso pravico sklepam, da imaš vso pamet na tem svetu, zato ne obiraš jabolk, ampak se ukvarjaš z intelektualnim delom. Kdor ima vso pamet na tem svetu, ne bo študiral sedem let (slovensko povprečje) in ob tem pakiral kuverte, ampak bo diplomiral v petih, potem pa se spravil za človeško plačo delati stvari, za katere se je izobrazil.
Zato že ne vem katerič: trenutna situacija je študentski monopol nad malim delom, ki je prvič nepošten, drugič pa tudi neumen. Ko bodo moji otroci zrasli na študentsko velikost, bom mnogo raje sam kot zmešan delal nadure (če ne bo šlo drugače), da bodo oni lahko v miru študirali in jim ne bo treba fizikaliti. Gorje pa jim, če bodo falirali. Jih razdedinim, barabe male nehvaležne ...
1. V Sloveniji 4/5 študentov NE prejema štipendije.
2. Plačevanje prispevkov je upravičeno, če ta, ki prispevke plačuje, od tege nekaj ima. Mali delavec - to ne bo. Ne študent, ne brezposelni, ne upokojenec.
3. Evropa je že davno ugotovila, da je znanje vrednota in da se izobrazbena shema glede na trg dela in njegove potrebe spreminja. Bolonjska reforma je bila korak v to smer, ki ga je podrprla tudi Slovenija. Potem, ko skorajda nihče v tej državi več ne bo mogel študirati, bomo verjetno to reformo tudi implementirali.
4. Trenutna situacija ni študenstki monopol nad čimerkoli, je 'banana republika, za katero je kriva kompletno zgrešena politika te in vseh preteklih vlad. Napovedane spremembe (ne le malo delo, tudi zdravstvena, pokojninska in še kaka reforma) bodo negativno vplivale na socialni položaj človeka v Sloveniji. Pika.
Vse skupaj pa je seveda - moje gledanje na stvar ... ki se bo ali pa tudi ne ... potrdilo skozi čas.
Lep pozdrav,
Jure
Študentje naj študirajo. Naj se reformira sistem štipendij. Naj se jim, po ameriškem in drugih zahodnih vzorih, omogoči dostop do posojil za študij.
Ne pa, da imamo večne absolvente, itd.
Študentje pri nas - tako so mi povedali, jaz sem prehitro eskiviral faks - prepogosto gledajo predvsem na podaljševanje statusa zaradi davčnih dobrot, ki jih ta prinaša, in še zavarovani so ...
Mimogrede, nisem še slišal, da bi kak študent, če mu ne rata diplomirati itd., vračal zdravstveno zavarovanje? :-)
Skratka - zakon o malem delu je končno razburkal debato, upam, da se bodo razne oblike zlorabljanja družbene naklonjenosti (kar je pač študentsko delo bilo, namenjeno kot socialni korektiv) tako preprečile.
Potrebno se bo počasi tudi začeti zavedati, da študiranje NI žuranje, da študentska leta NISO leta, ko naj bi čimveč potovali, po možnosti z absolventskim stažem, in da država visoke izobrazbe NE financira zato, da bi se ljudje imeli fajn na račun drugih ljudi. Namreč, takšne davčne oprostitve,
Qrc, po drugi plati pa - študentom bo tako tekla tudi delovna doba ...
Avtorici je sicer dovoljeno biti pristranska, nikakor pa to ne pomeni, da je tudi kredibilna. Jebiga, tale javna razprava je pač brutalna, saj gre za močan poseg v nek obstoječ in utečen sistem delovanja.
Avtorice bloga ne bom spominjal na to, kakšne malverzacije se dogajajo znotraj Študentske organizacije - saj to najbolje ve prav sama.
PS: pa še to, ko je glih govora o študentskih organizacijah - a so s tem mišljeni tisti napol sprivatizirani klubi, ki nesejo gadne denarje, tudi zato, ker se v njih vzgajajo domala nove generacije "kroničnih uživalcev"? Iz lastnih posrednih in neposrednih izkušenj bi lahko dejal, da podpiram tudi, da se začne pri nas alkoholne pijače točiti šele po 21. letu starosti ... Vobče pa kulturno delovanje mladinskih centrov in klubov podpiram.
Prav, potem pa ukinimo plačevanje vseh prispevkov. Jih bomo plačevali, ko se nam bo zazdelo, da jih "z lahkoto prispevamo".
...
Ko bo Slovenija sposobna postaviti spodoben štipendijski sistem, bodo in bomo manj protestirali, ko nam bodo nekaj jemali.
Govoriti, da študentje podaljšujejo status in med argumenti navajati plačano zdravstveno zavarovanje kaže na nepoznavanje področja. Vsi po 26. letu, redni, izredni, študenti ali ne - plačujejo. prav tako ne morejo uveljavljati 'študentskih olajšav' - iz naslova vzdrževanih družinskih članov.
Isto (nepoznavanje) lahko očitam ob podatku, da bodo študentom tekla leta delovne dobe. Ne bodo. Če bodo delali 4 leta, bodo mogoče napraskali eno leto pokojninske dobe. Ob napovedani pokojninski reformi jim bo to res koristilo.
O kredibilnosti s teboj na tej točki težko debatiram. Zavoljo 'poznavanja' predlaganih sprememb in študentskega organiziranja*
*To bi pomenilo vse od ŠOSa, ŠOULJ, ŠOUMB, ŠOUP, 50 in nekaj lokalnih klubov, Radia Študnet, Kluba K6/4, Študentske založbe, Zavoda ŠOLT, Zavoda Študentska svetovalnica, Kluba študenskih družin Slovenije, cca 40 mednarodnih društev, društa študentov invalidov Slovenije ... in še in še. Kateri od teh je sprivatiziran, lahko poveš ti.
PS; Debata ni brutalna, dejstva ji manjkajo.
ZMD predvideva za podjetja v nasprotju s sedanjim načinom študentskega dela vrsto dodatnih postopkov, nalog in seveda stroškov:
- Zagotavljanje zdravstvenih pregledov za malega delavca (strošek do100€, čakalna doba vsaj 10 dni)
- Izobraževanje za varnost pri delu.
- Obračun in plačilo nakazil malemu delavcu.
- Obračun in plačilo prispevkov za zavarovanja za malega delavca.
- Spremljanje, evidentiranje in kontroliranje opravljenih ur malega delavca
- Redno poročanje davčni upravi (REK obrazci, poročila o izplačanih prejemkih fizičnim osebam).
- Reševanje sporov in nejasnosti z malimi delavci.
- Informiranje malih delavcev o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz dela.
- Poznavanje posebnosti davčne zakonodaje v zvezi z malim delom:
_ Obdavčevanje študentskega / malega dela;
_ akontacija dohodnine rezidentom in nerezidentom;
_ dvojno obdavčevanje dohodka za nerezidenta;
_ poznavanje konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja;
_ uveljavljanje oprostitev davkov od dohodkov;
_ Upravičenost do posebne osebne olajšave;
_ Upravičenost do posebne osebne olajšave po 26. letu;
_ Upravičenost do posebne osebne olajšave pri študentih enovitega magistrskega študija;
_ Upravičenost do posebne osebne olajšave študentov po dopolnjenem 26. letu starosti, ki se šolajo v tujini;
_ Uveljavljanje stroškov v zvezi z delom – znižanje dohodninske osnove;
_ Povračilo stroškov v zvezi z delom (dnevnice, kilometrine,...).
- Vnašanje podatkov v ustrezne evidence.
VEČ KOT 100 % VIŠJA OBREMENITEV ZAČASNEGA DELA IN UVEDENA VRSTA OMEJITEV IN BIROKRATSKIH POSTOPKOV:
- Malo delo bo z vidika dajatev več kot 100% dražje od dosedanjega študentskega dela; povišanje obremenitve iz dosedanjih 16,8% na 34,9% z vrsto dodatnih stroškov (več na https://www.studentskiservis.com/web_student/ostale_omejitve.html).
- Isti mali delavec (študent, upokojenec, brezposelni, tujec, državljan EU) bo lahko delal v podjetju le 4 mesece oz. največ 728 ur letno oz. 91 dni.
- E-poslovanje v današnji obliki ne bo več mogoče.
- Postopki pred začetkom dela bodo dolgotrajni in birokratski (14 dni ali več od potrebe po delavcu do pričetka dela).
- Plačilo bo mogoče le na uro in ne več »v pavšalu« po opravljenem projektu (za dela, kot so prevajanje, lektoriranje, anketiranje, plačilo po učinku ali po kosu, bo potrebno najti načine preračuna na uro).
- V podjetjih z 1 do 10 zaposlenimi lahko delata največ dva mala delavca, z 10 ali več zaposlenimi število malih delavcev ne sme presegati 30 % vseh redno zaposlenih v podjetju.
UKINJENA VEČINA SEDANJIH STORITEV (spremenjena posredniška vloga) posredniških agencij (sedaj ŠTUDENTSKEGA SERVISA):
- Zalaganje honorarjev,
- Nakazila honorarjev na TR,
- Obveščanje o nakazilih,
- Izvajanje teoretičnega dela varstva pri delu,
- E-poslovanje,
- Poročanje DURS-u (dohodnina, REK), ZZZS...,
- Reševanje sporov (mediacija),
- Nezgodno zavarovanje študentov,
- Predselekcija kadrov.
Kako se bodo odzvala podjetja na vse te spremembe so narejene analize in izračuni, samo nabor razpoložljivih del za študente se tako zmanjša, ta tem številkam enostavno nihče noče verjeti.
@Tomo: Tnx za tale številčni prikaz enega področja, ki se ga sploh nisem (upala) lotiti. To jasno pokaže, koliko 'drobnarij' je v tem predlogu, ki pa jih (v poplavi populizmov) premalo ljudi vidi.
Judom so tudi lagali, da gredo v lepši, prostornejši geto. Verjeli so, se slekli, oddali ure, nakit, obleke, ... in se šli tuširat, večina v dobri veri. Pa srečno.
Še moj komentar v živo...
ENOSTAVNA DELA:
728 ur oz 91 delovnih dni (vseeno a po 14 ur na teden ali v kosu) definira vrsto del! Kot mali delavec boš lahko izbiral zgolj in samo med enostavnimi deli, dela ki zahtevajo uvajanje (dalje od nekaj dni) za to vrsto dela niso primerni, ker je uvajanje strošek, čas po uvajanju, ko bo mali delavec lahko delal pa prekratek. To pomeni, da si bodo mali delavci konkurirali na naboru enostavnih del, tu pa 100.000 brezposelnih, 550.000 upokojencev, 150.000 neaktivnih oseb, EU tujci (tudi Hrvatje so tik pred vstopom v EU)… A res kdo misli, da bo enostavno delo plačano več kot 2.9 EUR (3.5 EUR bruto), kar je manj kot sedaj?
BRUTO STROŠEK:
Pri zdajšnjih 100 EUR neto je podjetje plačalo 116.8 EUR (DDV vključen),
po novem naj bi podjetje plačalo za 100 EUR bruto 116,8 EUR, mali delavec dobi 84.50 EUR neto. Super izboljašava namesto 100 EUR dobim 84… To da se bo bruto stošek prenesel na malega delavca si poglejte poleti, ko se vključijo dijaki in kako presežna ponudba delojemalcev zmanjša urno postavko.
MALO DELO VS POGODBA ZA DOLOČEN ČAS
Malo delo je za delodajalca cenejše kot redna zaposlitev, ni malice, prevoza, bolniške, dopusta, regresa… Nabor upravičencev za malo delo se iz sedanjih skoraj 200.000 dijakov in študentov povečuje na več kot 800.000 oseb (glej zgoraj). Študentje, ko bodo dipolmirali bodo povsem brez izkušenj iz zahtevnejših del, ker teh med študijem ne bodo opravljali. Po praktičnem znanju bodo enakovredni ostalim malim delavcem. Nagrdno vprašanje: koliko pogodb za (ne)določen čas bodo dobili mladi, ko končajo študij? Do takrat pa kot brezposelne osebe in mali delavci.
POKOJNINSKA DOBA:
Študentje, ki so sedaj v zgodnjih dvajsetih letih, ko se bodo upokojevali okoli 2050, bodo morali delati do svojega 70 leta starosti (demografske tabele). Iz naslova višjih dajatev za pokojninski sklad de facto ne bodo dobili nič, ker se šteje samo delovna doba, ne pa pokojnina, ampak kvečjemu nižjo neto urno postavko kot mali delavec.
ŠOS oz ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE
Študentske organizacije s trgom dela nimajo kaj dosti, razen da se napajajo z delom koncesijskih sredstev. Nepravilnosti pri njih je enostavno odkriti in sankcionirati. Država ima zakonsko podlago in inštrumente za to. Naj to naredi in za njihove nepravilnosti naj ne obtožuje študentskega dela.
ŠTUDENTSKI SERVISI
So posredniška agencija kot katerakoli druga (turistična, notar, zavod za zaposlovanje…). S svojim posredniškim delom brez dvoma, vsaj večji servisi, ponujajo boljšo storitev za študente in podjetja kot Zavod za zaposlovanje. Predvsem pa v izredno velikem obsegu zaščitijo najšibkejši člen – delojemalca s svojimi sistemi izterjave. Drugače bi bil vsak študent na milost in nemilost prepuščen slovenski plačilni disciplini. Študentje dela servisov ne cenijo dovolj, ker ga tudi nič ne plačajo in stvari, ki so “zastonj” niso kaj dosti vredno. Pri malem delu si bo moral mali delavec vse urediti sam, kajti posrednik naj bi zgolj preverjal, če je oseba že porabila svojo kvoto in če podjetje lahko uporablja inštrument malega dela.
Napišite komentar