Napad na DeSUS

(Piše: Sašo Ornik) Na parlamentarnih volitvah leta 2008 je DeSUS dobil 7,45 % glasov, kar jim je prineslo  7 poslanskih mest. Ni slabo za interesno skupino, ki se je vedno bila pripravljena prodati vsaki vladi in tudi dovolj, da je pomemben jeziček na tehtnici, ki lahko izsiljuje svoje koalicijske partnerje, kdorkoli že ti so. Prav zato je odstop Karla Erjavca in tako medli odziv stranke na rušenje njene vloge v koaliciji, še posebej presenetljiv. DeSUS bi si za razliko od predsednika vlade in drugih koalicijskih članov, lahko privoščil malo bolj glasno oporekanje in odkrito izsiljevanje.

Zdaj DeSUS išče nadomestilo za odstopljenega ministra za okolje in prostor, Karla Erjavca. Čeprav je odstopil sam, je jasno, da je to storil zaradi hudih pritiskov. Ne, ne zaradi 'nekih navadnih kant za smeti', kot se je izrazil pač pa zato, ker se je nekdo dovolj močan v koaliciji odločil, da je prišel čas, da se ga znebijo. Razlogov je lahko kar nekaj, od tega, da si je 'drznil' sodelovati v prejšnji vladi Janeza Janše, do tega, da ga je ves čas njegovega ministrovanja zasledovalo kar nekaj spodrsljajev. Še najbolj smešne so njegove besede ob odstopu, da noče več videti trpljenja predsednika vlade, kakor da prav predsednik vlade Borut Pahor ne bi bil tisti, ki je na koncu odločil o tem, kakšna bo njegova usoda.

Sicer je lahko res, da je za političnim obračunom z Erjavcem stal kdo drug, a predsednik vlade je, razen če ne živimo v državi, kjer se dejansko ne ve več, kdo pije in kdo plača, tisti, ki mu je povlekel preprogo izpod nog. Saj ne, da ni čisto možno, da mu je pripravil tudi mehko blazino, na katero bo lahko padel, to se pravi dobro službo. Ponižanje DeSUS-a je kljub temu očitno, saj jo obravnavajo kot drugorazredno stranko, ki je veliko izgubila že z odhodom dveh poslancev iz stranke. Franc Žnidaršič in Vili Rezman  sta zaradi zapletov ob izbiranju novega kandidata za lokalno samoupravo, potem ko je s tega položaja odšla Zlata Poštajner in so se odločili za Henrika Gjerkeša, postala nepovezana poslanca in s tem se je izsiljevalska zmožnost stranke tudi precej zmanjšala.

Za stranko, ki v prvi meri skrbi za interese upokojencev, ne pa vseh državljanov, je jasno, da mora za dosego svojih ciljev sodelovati v vladi in zato tudi grožnje o izstopu vsakokrat zvenijo dokaj prazno. Za nekaj sladkorčkov za upokojence so se že pripravljeni prodati; do zdaj so se še vedno, saj so v vsaki vladi že od leta 1996; le pod Bajukom niso bili, tisto pa ni trajalo več kot nekaj mesecev.

Naj si na tem mestu privoščim špekuliranje, zakaj pri rušenju Karla Erjavca pravzaprav gre. Ne da bi imel kakšne  dokaze in marsikdo se  ne bo strinjal z mano, a občutek je vseeno močan. Tarča napada pravzaprav ni toliko Erjavec, ki bi se ob preobratu na naslednjih parlamentarnih volitvah lahko spet odločil vstopiti v Janševo vlado, ampak kar DeSUS sam. Stranka ima zagotovljenih tistih nekaj pomembnih odstotkov, ker je interesna skupina in jo ogromno upokojencev vidi kot takšno, kot njihovo edino sredstvo, zagotoviti si dostojne pokojnine. S svojo pripravljenostjo sodelovati v vsaki vladi, ne pa vztrajati na levici, je trn v peti in velika nevarnost tistim, ki razmišljajo o zmagi na naslednjih volitvah in hočejo preprečiti povratek Janeza Janše na oblast. Uničiti DeSUS ali ga vsaj spremeniti v poslušno stranko, lahko pomeni razliko med zmago in porazom.

Prav zato se lahko zgodi, da Erjavčev odhod ne bo zadnji udarec stranki upokojencev, pač pa le eden izmed mnogih. Toda to bo odvisno tudi od dnevne politike in zapletov, s katerimi se bo v prihodnosti soočala koalicija.

Sašo Ornik


Sašo Ornik - Jin  je uveljavljeni blogerski politični komentator, avtor bloga Jinov svet. Na Drugem svetu kot gostujoči bloger spremlja aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu.
Arhiv kometarjev Saša Ornika na Drugem svetu