Ob poročanju o poplavah človek dobi občutek, da mediji komaj čakajo na pogubne naravne nesreče

Mediji ob naravnih in drugih nesrečah nedvomno odigrajo svojo vlogo z informiranjem o dogodkih in posledicah tovrstnih katastrof. A njihovo poročanje je, še posebej na komercialnih televzijah, mnogokrat podrvženo senzacionalizmu, ugotavlja Blaž Simončič.

“Spomnim se prvega kadra zaskrbljene voditeljice z apokaliptičnim izrazom na obrazu. Kmalu za napovednikom se je javila novinarka iz kraja naravne nesreče. Stala je v temi poleg deroče reke in divje mahala z mapo v roki. Zaradi nervoznosti in glasnega šumenja vode, se jo je komaj razumelo,” opisuje sceno, ki so jo servirali.

Precej bolj je zadovoljen s poročanjem nacionalnega radia, kjer so bili po njegovih besedah prispevki pripravljeni kvalitetno, korektno in brez nepotrebnega senzacionalizma. A so bili za širšo publiko verjetno zato tudi manj zanimivi, ugotavlja tudi drug vidik tega.

Ttendenca k negativističnem senzacionalizmu pa ima tudi svoje posledice pri gledalcih: “Veliko ljudi negativno poročanje odvrne od spremljanja dnevnih vesti. Dobili so občutek, da je svet črn, polen prevar in krivic, zato se na nek način distancirajo od dnevnega dogajanja.”