Odvzem mandata Janši: gre za zlivanje srda na račun ustavnih pravic?

Včeraj se je v Državnem zboru po interpretaciji nekaterih, tudi ustavnih pravnikov, zgodilo nekaj nepojmljivega; poslanska večina je vzela mandat poslanskemu kolegu. Dejanje so opravičevali kot politično ter utemeljeno na zakonu, ki pravi, da pravnomočnemu obsojencu na več kot 6 mesecev poslanski mandat preneha.

A ta dikcija v zakonu po mnenju mnogih predvideva prenehanje mandata samo v primeru, da se tovrstna pravnomočna obsodba zgodi v teku mandata, torej po tem, ko je bil poslanec že izvoljen in nikakor ne, če je bil izvoljen ob poznavanju tega dejstva. Ustava namreč nikomur, tudi pravnomočno obsojenim, ne odvzema pasivne volilne pravice – torej pravice biti voljen.

Dvom v ustavnost ravnanja je razbrati tudi v nekaterih izjavah koalicijske večine, a ključen problem je v sporočilu dejanja zavestnega kršenja ustavnega reda, opozarjajo mnogi.

“Državljani ne morejo vztrajati na doslednem spoštovanju zakonov, če pa jih vi s svojim lastnim ravnanjem zavestno kršite, kar se mi zdi patološko znamenje in hud problem,” je denimo ogorčena Tatjana Malec.

“Vaša platforma avtoritarne komunikacije, inspirirana s staro doktrino, koplje demokraciji grob,” nadaljuje blogerka ter ugotavlja, da smo po tej razpravi, ki je trajala neskončnih šest ur, kot narod le še bolj sprti.

“To se lahko dogaja le v deželi, v kateri o tako občutljivih zadevah, kot sta krivda ali nedolžnost, razpravljajo vsi vprek, kar povzroča največ politične škode in generira konflikte v neskončnost,” zaključuje Malčeva

(V DS anketi – desni stolpec spodaj – vas sprašujemo, ali so bile po vašem mnenju z odvzemom poslanskega mandata Janši kršene ustavne pravice)