“Rasizem je gnus. Rasist ima v glavi beton”
Nedavno je po desno profiliranih medijih zaokrožila slika muslimanske kopalke v enih od slovenskih term. Na pisanje medijev se je s svojim zapisom na blogu odzval pater Branko Cestnik:
So trenutki, ko te je sram biti Slovenec. Eden takih je te dni, ko prebiram komentarje »nacionalno osveščenih« rojakov, verjetno sovernikov, glede one arabske gospe, ki se je v prekmurskih Termah Vivat kopala po svojih navadah, oblečena v skladu s svojimi prepričanji in vestjo. Zgražajo se nad njo, imenujejo jo »rjuharica« in se ob tej zbadljivki naslajajo toliko bolj, ker je fran.si ne pozna. Problem ni beseda, ki bi bila v kakšnem drugem kontekstu hudomušna, problem je rasizem, ki besedi daje zalet.
Da, rasizem. Zdi se, da ne gre več za rasistične namige iz šal, niti za famozne »rasne predsodke«, ki so sad urbane in ruralne zaplankanosti, temveč da zadeva pri nekaterih že zori v nekaj bolj tehtnega, bolj temnega – v rasizem kot prepričanje. Citiram 30 let staro definicijo, ki sem jo uporabil na rimski Salesiani v svoji bakalavreatski nalogi na temo vzgoje za mir v pogojih večkulturne družbe: rasizem – »termin, s katerim označujemo teorije in obnašanja, katerih namen je uresničiti ali opravičiti večvrednost ene rase nad drugo.« …nadaljevanje na blogu