Sta denar in nadzor nad mediji res ključna za dober rezultat na državnozborskih volitvah?

Slovenija je majhna država,  kjer ni posebej težko doseči prepoznavnosti in razširiti svoja sporočila.  To je še posebej res v času spleta. Problem, ki ga imajo politične stranke z nagovarjanjem volilnega telesa, večinoma ni posledica pomanjkanja denarja ali sovražno nastrojenih medijev, ampak  zavračanja posameznih politikov in njihovih programov.

V večjih državah je razumljivo, da morajo politiki najprej graditi na svoji prepoznavnosti. Ne more recimo kandidat za predsednika ZDA, guverner v Kaliforniji, pričakovati da ga poznajo prebivalci Severne Karoline. Potrebuje denar, da preplavi Severno Karolino z oglasi, da opozori nase in da potem lahko volilno telo sploh razmišlja o njem. Potrebuje dostop do medijev, da ti govorijo o njem in da potem lahko širi svoja sporočila.

V Sloveniji lahko predsedniški kandidat hodi po državi in se srečuje z ljudmi, lahko ima nekaj profilov na družabnih omrežjih in ogromno lahko pridobi v soočenjih v medijih, vse to ob negativnem poročanju medijev in na koncu zmaga.

Seveda potrebuje prisotnost tudi v medijih, ampak tudi če so le ti negativno nastrojeni proti njemu, to ni usodna ovira. Na kratko, z zelo malo denarja se da narediti veliko. Leta 2007 je zmagovalec predsedniških volitev Danilo Türk porabil 581000 evrov, deset let kasneje pa Borut Pahor desetkrat manj … več (piše: Sašo Ornik – Jin).