Vračilo nagrade najbolje plačanim

Ko je vlada s slavnim ZUJF-om leta 2013 med drugim uvedla dodatni dohodninski razred z najvišjo 50 % obdavčitvijo, so to obrazložili s potrebo po enakomernejši porazdelitvi bremena finančne konsolidacije (vsaj tako danes tolmači Ministrstvo za finance).

Ker je gospodarstvo pričelo rasti, naj bi ta dohodninski razred z naslednjim letom odpravili in najvišji dohodki naj bi bili obdavčeni zopet z največ 41 %. V obrazložitvi predloga za parlament bo najbrž preprosto zapisano, da se odpravlja začasni ukrep, kajti vsako podrobnejše pojasnjevanje učinkov te spremembe bo hitro naletelo na odpor javnosti. Poglejmo za kakšne učinke pravzaprav gre.

S tem najvišjim davčnim razredom, ki posega šele na dohodke nad 8.000 evrov bruto mesečno, je seveda obdavčenih zelo malo ljudi. V letu 2013 je imelo po uradnih podatkih le 3.262 državljanov Slovenije večji mesečni bruto prejemek (to ustreza približno 4.000 evrov neto brez dodatnih olajšav na otroke).

In znižanje najvišje davčne stopnje na 41 % bo za te posameznike pomenil v povprečju 3.500 evrov večji letni neto dohodek glede na prejemke v letošnjem letu. Precej verjetno je namreč, da zaradi nižje obdavčitve nihče od njih ne bo znižal bruto prejemkov in s tem razbremenil podjetje oz. zagotovil večjo konkurenčnost gospodarstva, kot to radi navajamo. Seveda pa to pomeni tudi določen izpad v proračunu in sicer okoli 11 milijonov letno (ta izračun temelji na podatkih za leto 2013 in kakšnih bistvenih razlik ne bo) … več (piše Bine Kordež)