Zaplankanost ni od včeraj ali kako smo etnično čistili knjižnice

Slovenska narodna zavest temelji na kulturi oz. je naša zgodovina pravzaprav zgodovina knjige in z njo jezika, ki narod formira. Sintra je goreč knjigoljub, knjižnice pa so zanj svetišča. Žal mu je, da smo našo novo državo pred četrt stoletja spočeli tudi tako, da smo se, v histeričnem zanosu, ki še vedno goni eno in edino resnico (torej ni nič boljši od partijske uravnilovke), »demokratično« odrekali pameti. Nekateri »knjižničarji« so se takrat odločili, da so knjige ostalih narodov (in narodnosti) Jugoslavije postale »nepotrebne« (verjetno so jih pri tem vzpodbudili z višjih instanc). Opiti z večvrednostjo slovenstva so v času purifikacije naroda presodili, da pameti “primitivcev” z juga ne potrebujemo.