Zaton Zaresa

(Piše: Sašo Ornik) Zamenjava gospodarskega ministra bo šla skozi brez velikih pretresov za vladno koalicijo, tako kažejo pogovori o nadomestitvi Mateja Lahovnika z Darjo Radić. Strankarski račun je takšen, da Borut Pahor brez Gregorja Golobiča ne more in razen nekaj cirkusa ne bo velikih posledic za vladno delovanje. To je tako ali tako že dolgo žrtev medstrankarske konkurence, ki pa ne more zrušiti koalicije, ki se po večini boji novih volitev.

Druga posledica bo vidna šele na naslednjih parlamentarnih volitvah. Eden najbolj priljubljenih ministrov je napadel svojega strankarskega šefa, izstopil iz stranke, odstopil kot minister ter se prikazal za mučenika, ki ni mogel več sodelovati v nečednostih svojega strankarskega šefa. Napad, ki mu je kljub izgubi mesta ministra uspel. Za dolgoročno prihodnost se mu je tudi posrečilo pravočasno zapustiti ladjo, ki se utegne še potopiti in se postaviti v situacijo, da se bo čez nekaj let lahko znova vrnil v politiko, tedaj pač pod kakšno drugo politično barvo. Gregor Golobič po drugi strani nima te sreče.

Čeprav se ga stranka še vedno oklepa, njegova politična pot in z njim stranke ne obeta več ravno veliko. V tem času, ko je koalicija na oblasti, sta bila tako Zares kot LDS neuspešni v boju s Pahorjevo SD.  Golobičeva Zares, čeprav je ta nedvomno kazal ambicije po mestu voditelja levice, strmi mračni prihodnosti naproti. Neuvrstitev v parlament ali status nepomembne strančice. Nekaj, s čimer ob svojih ambicijah ne morejo biti zadovoljni. Polom za novo politiko.

Iz vsega skupaj se lahko nekaj naučimo. Prvič, dejstvo je, da je afera Ultra Golobiču škodila mnogo bolj kot na drugi strani afera Patria Janezu Janši. Drugič, Pahorjev umirjen stil je na levici požel uspeh, ne glede na vse obtožbe o neodločnosti in posladkanosti. Tretjič, živimo v svetu poenostavljenih zgodb.

V prvem primeru lahko govorimo o dveh različnih volilnih telesih. Medtem ko je volilno telo na desnici že nekako navajeno, da svojega voditelja jemlje v bran, češ da je le žrtev neke velike zarote političnih nasprotnikov, na levici politiki nimajo takšne sreče, sploh Golobič ne. Jasno je seveda tudi, da je na levici več konkurence in lahko volivci prehajajo od ene k drugi stranki. Zdi se, da volivec, ki je na prejšnjih volitvah svoj glas dal novi politiki, mnogo bolj zameri svojim izbrancu, če samo posumi, da se za lepo podobo skriva gniloba, medtem ko podpornik Janeza Janše prej kot ne posumi v vir obtožb.

V drugem primeru je očitno, da politika povezovanja in kompromisov, kot se jo gre predsednik vlade, mnogo bolj pridobiva podporo kot agresivno vztrajanje pri svojem ali žolčni napadi. To bi pojasnilo, zakaj si opozicijska SDS kljub vsem težavam v državi ne more ustvariti neke konkretne prednosti, ko gre za javno podporo.  Ostrejši nastopi Katarine Kresal in Gregorja Golobiča tudi niso imeli kakšnega posebnega uspeha. Zato je jezen odziv predsednika Zaresa na obtožbe s strani Mateja Lahovnika prej kot ne imel nasproten učinek in je ljudi odbil, ne pa pridobil.  Za svoje nasprotnike uporabljati besede, kot so podleži, hinavci in nasilneži in omenjati fašizem nikakor ni po dobrem okusu.

K poskusu razumevanja dogajanja v slovenski politiki je potrebno dodati še vprašanje videza in realnosti. Namreč, bolj kot resnica je pomemben videz, učinek zgodb na volilno telo. Vse je v predstavljanju, v uporabi besed, v izpostavljanju zgodb in afer. V tej konkretni z gospodarskim ministrom na eni in njegovim strankarskim šefom na drugi, smo lahko videli, da se je Matej Lahovnik postavil v vlogo mučenika, ki s še vedno dvignjeno glavo zapušča prizorišče, potem ko mu zavoljo nečednosti drugih ni preostalo nič drugega. Še enkrat, vse to so preproste predstave, ki pa delujejo. Na drugi tista o pokončnem predsedniku stranke Gregorju Golobiču, ki svoje nasprotnike moti in straši  s svojo nadarjenostjo, niti nima kakšnega uspeha. Malokdo bo kopal globlje.

Do naslednjih parlamentarnih volitev je še kar nekaj časa in stranka Zares bo bržkone delovala tako kot zdaj in se nezadržno bližala polomu. Zamenjave za svojega predsednika skorajda nimajo, ta pa je že očrnjen in se bo le stežka znebil vsega blata, ki je zletelo v njegovo smer in se ga tudi prijelo.

Sašo Ornik

Sašo Ornik - Jin  je uveljavljeni blogerski politični komentator, avtor bloga Jinov svet. Na Drugem svetu kot gostujoči bloger spremlja aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu.
Arhiv kometarjev Saša Ornika na Drugem svetu