Bine Kordež: O varčevalcih nekdanje Ljubljanske banke

23. Jul 2014 12:10

prazen-trezorV teh dneh smo lahko prebrali veliko zapisov o razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri je Slovenija dolžna poravnati obveznosti do varčevalcev Ljubljanske banke v državah nekdanje skupne države. Pri tem lahko na eni strani prebiramo komentarje o napačnih odločitvah politike in oseb, ki so se o tem pogajali in odločali, na drugi strani pa pojasnila udeležencev, da drugačne rešitve niso bile mogoče ter da gre za nepravično sodbo. Kakorkoli, Slovenija bo morala te obveznosti sedaj poravnati, pa naj se s tem strinjamo ali ne. Vseeno pa mogoče v nadaljevanju nekaj dodatnih pogledov in pojasnil, kaj se je s temi bančnimi vlogami sploh dogajalo, kakšne možnosti smo imeli ter kdo bi bil lahko krivec za takšen razplet.

V bivši Jugoslaviji so morale banke večji del zbranih deviz od prebivalstva deponirati v Narodni banki Jugoslavije. V svojih blagajnah so imele devize za tekoče poslovanje in izplačevanje dvigov, ostalo pa so vodili kot terjatev do centralne banke. Te devize so bile seveda potrošene za plačila obveznosti celotne države do tujine in sistem je deloval, dokler se ne bi vsi (ali tudi velik del) varčevalcev odločilo za dvig. To sicer velja tudi v današnjem času, saj banke vložena sredstva posodijo naprej in jih brez pomoči centralne banke in mednarodnih finančnih institucij ne bi mogla vrniti, če bi prišlo do pospešenega dvigovanja. Vendar pa je razlika v tem, da imajo danes banke obveznosti do varčevalcev pokrite s premoženjem (terjatvami), v Jugoslaviji pa prav veliko rezerv ni bilo. Vsekakor precej manj kot obveznosti do varčevalcev, pa še te so postale dobesedno predmet »kraje« med republikami, ko je začela država razpadati.

Ob osamosvojitvi smo se tako soočili z dejstvom, da teh sredstev praktično ni, ljudi pa kljub temu nismo mogli pustiti brez svojega premoženja v bankah. …več (piše Bine Kordež)

[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]