Javni dolg je po novem (lahko) dober

Če so zadnja tri desetletja ekonomisti trdili, da je visok javni dolg problematičen, ker to vodi v višje stroške zadolževanja, večje javne deficite in še večji dolg ter manj možnosti za stimuliranje gospodarstva v primeru krize.

Danes, v današnjih okoliščinah, pa to (nujno) ne velja več. Vsaj ne za velike države, ki izdajajo dolg v lastni valuti, piše dr. Jože P. Damijan.

V tokratnem zapisu namreč piše o novih trditvah ekonomistov Narayana Kocherlakota in Paula Krugmana. Kot trdita je v teh okoliščinah velike negotovosti in nizke rasti (pre)nizek javni dolg lahko problematičen saj ni dovolj “varnih sredstev”, kamor bi se lahko zasebni investitorji umaknili. Zasebna “varna sredstva”, vsi finančni derivati z boniteto AAA, so se izkazali kot navadna potegavščina brez kritja. Samo država je dovolj trdna (ker lahko tiska denar brez omejitev), da lahko zagotovi varnost naložb…

Ekonomija je pač zabavna reč. Ker je tako dinamična oziroma “fleksibilna”. Ker nobena teorija ni trdna, ampak se razlage sproti spreminjajo. Kar je veljalo kot zakonitost pred leti, je danes ovrženo. In v kar verjamemo danes in za kar znamo najti “empirično podporo” v podatkih, se že jutri izkaže kot neveljavno, meni Damijan, ki v nadaljevanju zapisa podrobneje predstavi nova dognanja.