Mrtvi otroci so zrak za kapitalistične elite

Zahodni kapitalisti pridigajo o eksponentni gospodarski rasti, kar bi bilo odlično, če bi živeli v neomejenem prostoru. Vendar na žalost ne. Kam se bomo širili, ko bomo posekali vse gozdove? Ko bodo pozidane vse površine na zemlji? Ko v morjih nebo več rib? Ko voda več nebo pitna?

To so le nekatera vprašanja, ki si jih zastavlja bloger James Wilson. Ideja o nenehni rasti namreč pomeni tudi nenehen notranji nemir saj je cilj nedosegljiv.

Svoj zapis naslovljen Norost zahoda nadaljuje v zelo kritičnem tonu uperjenem predvsem proti zahodnemu kapitalizmu in njega kapitalističnim elitam.

Kaj pa, ko kapitalisti o ljudeh govorijo, kot o delovni sili? Bloger odgovarja, da na prvi pogled mogoče nič kaj takega, dokler se človek ne zave, da so mu s tem odvzeli status osebe in nadeli status objekta.

Dodaja, da so za kapitalistične elite ljudje le številke. Pripravljeni so pomoriti 500.000 otrok z gospodarskimi sankcijami ampak ne zato, ker bi jih sovražili temveč zato, ker je to pač v njihovem trenutnem interesu.

V nadaljevanju podeli nekaj očitkov še na račun farmacije, prehrambene industrije, delavskih norm itd..