Vprašljivi rezultati za 2,3 milijona evrov javnega denarja

Od leta 2005 je država za bralnik oziroma sintetizator govora za slepe in slabovidne namenila že vsaj 2,3 milijona evrov. Anže piše, da sintetizator enostavno ne dosega nivoja razumljivosti, da bi lahko rekli, da gre za uporabno zadevo.

Določene črke se slišijo zelo popačeno in tako je npr. branje telefonskih imenikov za slepe in slabovidne skorajda misija nemogoče. Bralnik namreč ni sposoben razločno črkovati soglasnikov v imenih in priimkih oseb, sama imena in priimke pa pogosto bere nerazločno.

Težav s tem še ni konec, čeprav je med uporabnike pred kratkim prišla izboljšana različica programa. Podobne težave so imeli pred časom tudi Islandci, ki pa so problem na koncu rešili za bistveno nižjo ceno.