Olimpijska pričakovanja

(Piše: Boštjan Leskovar) Olimpijski duh je spet zaživel in s tem tudi pričakovanja, ki se pojavljajo pri sodelujočih. Športniki, trenerji, navijači, sponzorji, država in oblastniki, vsak med njimi ima svoje želje in cilje. Olimpijske igre, še posebej poletne, so največji (športni) dogodek kar jih pozna človeštvo.  Dejavnikov, ki prispevajo k pomenu OI je veliko. Med najpomembnejšimi so zgodovina tekmovanja, število sodelujočih  in raznovrstnost športnih panog, nenazadnje pa ima veliko vlogo pri pomenu današnjih OI tudi njihova komercializacija.

Prav komercializacija OI je sprožila marsikatero nasprotje med olimpijskimi ideali. Zmage so vse pomembnejše, sodelovanje stopa v drugi plan. S to poudarjeno tekmovalnostjo se športniki vse pogosteje zatekajo k nedovoljenim sredstvom za izboljšanje rezultatov. Doping je žal del vsakega velikega tekmovanja. Včasih so na igrah lahko sodelovali le »amaterski« športniki, danes v Peking prihaja tudi nekaj največjih in najbogatejših športnih zvezdnikov, a enake medalje bodo podeljevali tudi v »nezvezdniških športih«.

Olimpijske ideale lahko v teh dneh še najprej zasledimo v TV oglasih in raznih sloganih, ki nas obdajajo. »En svet, ene sanje« in »The Best of Us« sta slogana organizatorjev iger v Pekingu in Mednarodnega olimpijskega komiteja. MOK je v podporo olimpijskim idealom posnel tudi dva zanimiva TV oglasa  »Heroes« in »Teens«. Oba lepo združujeta dve dimenziji olimpizma. Največje heroje, ki jim danes pripisujemo skoraj že status grških bogov in mlade, ki jim šport daje priložnost za njihov osebnostni razvoj.

Žal bodo igre v Pekingu imele tudi negativni vidik. Kitajska oblast že desetletja krši osnovne človekove pravice in niti Olimpijske igre tega ne bodo mogle skriti. Podelitev iger Kitajski je bila morda celo preveč pogumna poteza, ki pa je sedaj ni mogoče spremeniti. Kitajski organizatorji so bili že skozi celo leto tarča raznih protestov. Zadnji v vrsti protestov je bil novinarski. Začudeni nad cenzuro »neprimernih« spletnih strani so dvignili svoj glas. Čeprav so organizatorji naposled popustili pritisku in sprostili nekaj spletnih naslovov, popolne svobode na Kitajskem novinarji ne morejo pričakovati. A igre so namenjene športnikom zato je prav, da sedaj oni stopijo v prvi plan.

V zadnjih tednih smo na vsakem koraku priča ugibanjem o številu medalj, ki jih bodo domov prinesli »naši« olimpijci. Slovenski športni navdušenci so v svojih pričakovanjih dokaj optimistični.  Vse te napovedi,  ki jih sprožijo novinarji z veseljem pa v njih sodelujejo tudi športni navdušenci, mi niso všeč. Zdi se mi, da je to le nepotreben pritisk na športnike, ki imajo tudi brez tega velike cilje in pričakovanja. Morebiti uspeh ali neuspeh bodo najbolj občutili sami. Bivši nemški plavalec Michael Gross je športnikom svetoval naj pred odločilnim tekmovanjem ne berejo časopisov in ne gledajo športnih poročil…. Naj se le osredotočijo nase.

Veliko primernejše do športnikov bi bilo, če bi svoj velik optimizem športni navdušenci kazali skozi množične obiske raznih športnih tekmovanj. Ne le tistih največjih in najbolj prestižnih, kjer je moderno biti zraven.

Torej le še nekaj dni in začeli bomo pisati 29. poglavje v bogati olimpijski zgodovini moderne dobe.



Boštjan Leskovar je avtor znanega bloga Športne vizije 2