Kaj pa blog, g. oz. ga. kandidat/ka?

Verjetno ste kdaj zasledili, da politiki radi komunicirajo. Zlasti v predvolilnem času. Takrat so zelo dostopni. Pred nami so prve volitve, kjer se brez prevelikih zahtev do kandidatov lahko pričakuje, da bodo za svojo kampanjo uporabljali vse možne komponente, ki jih ponuja medomrežje, torej tudi bloge. Seveda blogi niso idealno sredstvo, ki bi si ga kdo poželel, a načeloma omogočajo večjo participacijo državljanov, resda praviloma o temi, ki jo odpre kandidat. Za nas in marsikoga pa stanje bloga predsedniškega kandidata oz. kandidatke pove marsikaj.

Na Drugem svetu smo malce pobrskali po korelaciji med blogi in zaenkrat kandidati za kandidate.

Črna luknja

V njej so: Jožef Horvat, Zmago Jelinčič, Marko Kožar in Pavel Premrl, ki sploh nimajo spletne predstavitve.

Temna sivina

V temnosivem območju sta Monika Piberl, ki je pred kratkim uspela vzpostaviti vsaj spletnico in bivši kandidat Artur Štern pa je nekoliko v svojem slogu bil wiki.

Marjan Beranič ne bloga. Kot zanimivost zapišimo, da na spletni strani obljublja, da bo izmed vseh prispelih podpisov izžrebal nekaj lističev in pošiljateljem podelil visoke nagrade. Pošljite podporo in zahtevajte rezultate žreba! ;)

Nekoliko presenetljivo se v tem območju nahaja Lojze Peterle, ki je v bitki za predsedniški fotelj najdlje. Njegovo spletno mesto prekipeva od informacij, tako da mu odsotnost bloga lahko zamerimo. Na srečo je na voljo vic tedna.

Megla

Jože Andrejaš je med 26. junijem in 26. julijem, ko je očitno zmanjkalo volje, ustvaril pet vnosov.

Matej Sedmak je začel blogati septembra, v nekaj zapisih pa se ukvarja z novačenjem podpornikov.

Elita

Elena Pečarič na lastni predstavitveni strani sicer nima bloga, ga pa nekako na štiri dni natipka na platformi JZ RTV SLO.

Darko Krajnc je bloger postal zaradi kandidature in kar pridno piše. Sicer pa je njegova predstavitvena spletna stran kar blog. Z enakimi zapisi se pojavlja tudi na blogišču JZ RTV SLO.

To bloganje pri JZ RTV SLO je po svoje zanimivo, saj gre za javni zavod, ki ne sme favoritizirati koga od kandidatov. Ali bosta po 26. septembru, ko se bo pričela uradna volilna kampanja, bloga ustavljena? Spomnimo se, da so lani z mesta športnega komentatorja umaknili Petra Vilfana.

Potem, ko smo nad Mitjo Gasparijem že skoraj obupali, je skladno z nedavno prenovo spletnega mesta zopet nekaj vpisal v rubriko blog, obenem pa še navedel: »Komuniciranje z vami jemljem zelo resno.« Mi tudi! Na Gasparijevem spletišču se nahaja tudi rubrika ReBlog, kamor uvrščajo zapise na predsedniško tematiko, ki jih predlagajo blogerji. Simpatično.

Dr. Danilo Türk je po doslej videnem z blog stališča pokazal največ. Praktično vsak dan nekaj napiše. V zapisih kombinira svoje videnje aktualnih dogodkov, razkriva pa tudi marsikatero podrobnost iz svojega življenja. Redki kandidati sploh omogočajo komentiranje zapisov in pri njemu je še največ komentarjev, na katere pa doslej še ni odgovoril.


Kaj pravijo na blogih?

V prispevku e-demokracije ugotavljajo, da je v ZDA uporaba spleta neizogibna, pri nas pa si lahko kandidati še vedno privoščijo dokajšnjo mero ignorance.

Siol je odprl poseben blog »Predsedniške volitve 2007«, ki nakazuje, da kandidirajo zgolj Gaspari, Jelinčič, Peterle in Türk. Njim tudi postavljajo vprašanja. Stanje se ni spremenilo od 21. avgusta naprej, tako da lahko izrazimo razočaranje, da ne upoštevajo vsaj tistih kandidatov, ki so že vložili uradno kandidaturo in/ali dejansko imajo blog.

Kar se tiče spletnih predstavitev kandidatov, jih je ošvrknil Had, ki ugotavlja tudi, da je samo zbiranje podpisov volivcev zelo ne 2.0.

Na Razgledih v istoimenskem članku Vojko pravi: »Predsedniške kandidate je treba prisiliti, da se v spletu spotijo« obenem pa ugotavljajo, da je za spletno dobo volilnih kampanj še prezgodaj.

Z naslovom in ugotovitvijo Vojka se lahko le strinjam(o). Pravega vpliva spletne kampanje v Sloveniji še nimajo in imajo bolj značaj nujnega zla. Vseeno je treba stremeti, da takšni in drugačni kandidati ne bodo komunicirali le enosmerno z raznih konferenc. In blogi so gotovo pot, da se kaj premakne. Ne le na medomrežju.

Bogdan Rahten