Afganistan: nič novega na centralni fronti proti terorizmu

Sašo Ornik 08:02, 30. jul 2010

(Piše: Sašo Ornik) V petek sta se dva ameriška vojaka z oklepnim vozilom odpeljala iz oporišča v Kabulu proti vzhodu. V provinci Logar sta padla v zasedo, eden je bil med bojem ubit, drugi zajet. Takoj se je začela obsežna operacija iskanja. Na tleh so vojaki začeli preiskovati teren, v zraku so jih podprli helikopterji. Do torka so ubitega vojaka že našli, usoda zajetega ostaja še nejasna.

Le eden utrinek iz že skoraj devet let trajajoče vojne v Afganistanu. Prejšnji mesec je bil za tuje vojake najbolj krvav od začetka daljnega leta 2001,  ko so ZDA začele s posegom v državo, kjer se je nahajal Osama bin Laden, človek, kriv za skoraj 3000 mrtvih v napadih enajstega septembra.  Mimogrede, po podatkih ameriških obveščevalcev, naj bi se v Afganistanu nahajalo le nekaj sto pripadnikov Al Kaide. V juniju tega leta sta bila ubita 102 tuja vojaka.

In zdaj  je organizacija WikiLeaks v svet izstrelila za 90000 dokumentov o vojni v Afganistanu. Tri pomembni časopisi, The New York Times, The Guardian in Der Spiegel, so bili prvi, ki so se lahko posvetili nekaj izbranim dokumentom. Ustanovitelj organizacije, Avstralec Julian Assange, je s tem okrepil moč svojega sporočila, saj lahko prav ti trije pomembni mediji vplivajo na javno mnenje v zahodnem svetu. Navsezadnje se zavzema za konec vojne, verjame, da se v dokumentih najdejo celo dokazi za vojne zločine.

To  je izrednega pomena za vojno, ki jo vodijo predvsem iz Washingtona, po malem pa tudi iz držav zaveznic. Namreč, s predsednikom Obamo, ki je celo dobil Nobelovo nagrado za mir, se je protivojni aktivizem v preteklem času zelo pomiril. Enostavno je bilo napadati Georga Busha in zahtevati konec vojne v Iraku, z Barackom Obamo pa so demokrati prevzeli vojno pod Hindukušem, jo spremenili v glavno fronto v boju proti terorizmu, ne da bi pri tem poželi veliko neodobravanja. Vsaj ne dovolj za resen glavobol. Množice, ki so pred leti podpirale Cindy Sheehan, mater ubitega vojaka v Afganistanu, ki je  hrabro zahtevala konec ameriških vojn v tujini, so izginile in jo pustile skorajda osamljeno.

Pravzaprav z objavo tajnih dokumentov nismo izvedeli nič kaj posebno pretresljivega. Da zavezniški vojaki ubijajo civiliste smo vedeli. Da je vojna vedno bolj krvava, tudi. Da generali in politiki radi lažejo in prikrivajo dejansko stanje, če jim to ni po volji, res ni nekaj novega. Da so uporniki v posesti protiletalskih raket, s katerimi so in še ogrožajo  helikopterje in letala tujih sil, je mogoče ena izmed tistih malenkosti, ki nam jih vojskovodje na terenu in po zahodnih prestolnicah niso hotele zaupati. Tudi tega ne, da imajo posebno enoto, katere naloga je ujeti, ali pa kar pobiti, za cel seznam upornikov. Že več kot 2000 jih je na seznamu smrti. To, da pakistanska obveščevalna služba ISI igra dvojno vlogo, smo tudi sumili.

Ne, ti dokumenti ne prinašajo nič posebej novega. Vojna v Afganistanu je še vedno spopad volj in če kaj, potem bo razkritje prej škodilo tujim silam, kot upornikom, saj kaže na vso kaotičnost vojne in na neuspeh, v skoraj desetletju spopadov zgraditi delujočo državo, ki se bo enkrat lahko postavila na svoje noge. Javno mnenje je izrednega pomena, saj ob nasprotovanju večine prebivalstva vojni  v Afganistanu ne bo mogoče vztrajati v nedogled in pri tem zapravljati ogromna sredstva, medtem ko je doma na sporedu zategovanje pasov.

Bržkone kratkoročno razkritje dokumentov ne bo vplivalo na potek vojne. Obamova vojna se bo nadaljevala pod vodstvom ameriškega zvezdnika med generali, Davida Petraeusa, ki mu pripisujejo umiritev Iraka. Število tujih vojakov v državi se bo še povečevalo in število žrtev bo tudi še naraščalo, preden bo začelo padati.  Lahko pa, da razkritje in sodelovanje večjih medijev pri tem, pomeni začetek malo bolj glasnih protestov proti vojni, še posebej v ZDA, ki nosijo največje breme.

Sašo Ornik

Sašo Ornik – Jin  je uveljavljeni blogerski politični komentator, avtor bloga Jinov svet. Na Drugem svetu kot gostujoči bloger spremlja aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu.
Arhiv kometarjev Saša Ornika na Drugem svetu