Kategorije
Anketa: Delovna doba
Sta daljša življenjska doba in nizka rodnost prepričljiva argumenta za podaljšanje delovne dobe?
Blogerji pišejo
Spletne tehnologije
Delovanje omogoča Drugi svet, spletne tehnologije
www.drugisvet.si
 | Spletna publicistika |
|
| Svetovanje in priprava spletnih strategij |
|
| Oglaševanje in promocija na internetu |
|
| Spletne strani in optimizacija |
|
| Blogi, osebni in poslovni |
|
| Registracija domen in gostovanje |
Liga prvakov - med denarjem in nogometom
Nogometna liga prvakov se je v preteklih petnajstih. letih uveljavila kot ena najbolj prepoznavnih športnih blagovnih znamk. Bivši pokal državnih prvakov, ki ga je v sezoni 1992/93 reorganizirala in preimenovala krovna evropska nogometna organizacija - UEFA, s ciljem povečati marketinški izplen, je postal eden najuspešnejših športnih trženjskih modelov. "UEFA Champions League", kot je uradno poimenovanje tega tekmovanja je v zadnjem desetletju doživelo posnemanje tudi v drugih športih. Tisti, ki tega niso storili dovolj hitro so neslavno končali, rodile pa so se nove bolj prilagodljive in marketinško naravnane organizacije. Tak je košarkarski primer Eurolige in organizacije ULEB, ki je iz evropske klubske ravni »zbrisala« krovno košarkarsko organizacijo FIBA. Tudi UEFA se je v preteklem desetletju »bojevala« z združenjem največjih nogometnih klubov (G14) in vsaj začasno zaradi tržno uspešne in finančno privlačne lige prvakov dobila bitko.
Glavna točka v novem marketinškem konceptu lige prvakov je bila centralizacija trženja marketinških pravic. Medijske in sponzorske pravice je UEFA začela tržiti v paketu in s tem ponujala sponzorjem večjo vrednost. Majhno število sponzorjev in ekskluzivna pravica do sponzoriranja ter oglaševanja je bila v začetku 90 let nov in privlačen model za največje sponzorje. Zadovoljstvo sponzorjev lige prvakov dokazuje tudi podatek, da je povprečna doba sponzorstva lige prvakov 10 let. Tudi aktualna gospodarska kriza očitno tako velikega tekmovanja kot je liga prvakov ne bo resneje ogrozila. UEFA klubom v zameno za pravice plačuje nadomestilo, ki je odvisno od rezultatske uspešnosti. Že uvrstitev v ligaški del tekmovanja prinaša nekaj 10 milijonov €. Uvrstitev med 16 ekip bi naj bila vredna 40 mio €, medtem, ko bo zmagovalec letošnjega tekmovanja zaslužil kar 110 milijonov Evrov. Vir…
Kaj lahko sploh ogrozi Ligo prvakov v prihodnje? Še tako dober marketinški koncept pa me more biti uspešen brez dobrega produkta – nogometa. Predvidljivi rezultati in vedno večja razlika med peščico najbogatejših in ostalimi klubi ne more biti dober obet za prihodnost. Tudi premoč predstavnikov ene države ni v interesu nikogar. Predsednik nogometne zveze Platini zato že napoveduje spremembe s ciljem povečati konkurenčnost. Poleg tega bodo ne bodo pozabili na sveže marketinške prijeme. V prihodnji sezoni bo finalni obračun, prvič v zgodovini tekmovanj pod okriljem UEFA, odigran v soboto in ne sredi tedna kot je bila to navada v preteklih 50 letih. S tem želijo nogomet približati celotnim družinam, finalni dan pa naj bi postal praznik nogometa, podobno kot to delajo Američani ob njihovem Superbowl-u.
Ne bom skrival, da so bile v polfinalnem obračunu moje simpatije na strani najboljše »ne angleške« ekipe - Barcelone. Po sobotnem španskem "El Clasico" so katalonsko moštvo mnogi nogometni strokovnjaki že poimenovali nogometna ekipa leta. Kljub temu se je skoraj zgodilo, da jo je izločila ekipa, ki je v sledila reku, da cilj opravičuje sredstvo. Odlična izvedba pravega »nogometnega bunkerja« pol milijarde težkega moštva Chelsea, je osupla nogometne navdušence. Dekadenca igre, uničevalci nogometa,… so bili izrazi, ki so jih nogometni strokovnjaki namenili Londončanom. Večina tistih, ki niso bili na stadionu Stamford Bridge, so ob spremljanju povratne tekme zagotovo stiskali pesti za Barcelono, ambasadorje Unicefa in nogometa hkrati.
S finalom Manchester United : Barcelona je zadovoljna velika večina nogometnih navdušencev po celem svetu. Finale lige prvakov v Rimu, 27. maja, bo še en velik nogometni praznik.
Boštjan Leskovar
Boštjan Leskovar je športni podjetnik, rekreativec, športni navdušenec in avtor bloga Športne vizije 2. Kot pravi sam:"šport piše najboljše zgodbe, najbrž tudi zato blogam o športu. In zgodbe so najboljša hrana za tržnike. Moj blog z vedno delovnim naslovom Športne vizije 2, je moj pogled na šport skozi oči tržnika. Boštjan je del ekipe gostujočih blogerjev na Drugem svetu.
Ocenite ta članek
Skoraj v celoti bi se lahko strinjal za vašim zapisom, vseeno pa si bom dovolil podvomiti o korektnosti zadnjega odstavka. Že res, da Chelseajev "catenaccio" ni simpatičen, res je, da so zato mnogi navijači širom sveta simpatizirali z Barco... vseeno pa je potrebno biti toliko korekten in priznati, da je Barca prišla v finale povsem nezasluženo, saj je bilo sojenje škandal, primerljiv s sojenjem nekega drugega Skandinavca - Danca Lunda Sorensena, ki je na SP 1982 sodil tekmo Španija-Jugoslavija.
Nogomet je pač igra, pri kateri pade malo ali nič zadetkov, zato je temu prilagojena tudi taktika in catenaccio je samo ena od njih. Zato pri nogometu pač ne zmaga vedno tisti, ki je bolj napadalen, ki igra na oko lepši nogomet, temveč tisti, ki doseže več zadetkov. Tudi sodnikova naloga ni pomagati tistemu, ki igra simpatičnejši nogomet, temveč soditi v skladu s pravili.
Reči moram, da že vsaj dve desetletji nisem videl bolj škandaloznega sojenja, vsaj ne na način, ko je ena od ekip bistveno bolj oškodovana od druge. Pa da ne bo pomote - Chelsea je eden od meni najbolj antipatičnih klubov, saj ne maram ekip s polnim budgetom, ki nakupijo vse kar leze in gre. Ampak antipatičnost meni pač ne more biti razlog za krivično sojenje.
Zaradi tega je zmaga Barcelone zmaga nogometa nad antinogometom, zmaga lepote igre nad destrikcujo igre, zmaga tega, kar naj bi nogomet bil nad tistim, kar nogomet ne sme biti in postati.
Bit nogometa namreč ni v taktičnih "prepucavanjuh" trenerjev v raznih polfinalih lig prvakov in česarkoli drugega, ampak v otroški igri z žogo na ulici, pločniku, travniku, peščeni jami, med kuhinjo in dnevno sobo, pomožnem igrišču, na glavnem igrišču lokalnega kluba in nazadnje na štadionu s 60.000 navdušenimi navijači.
In Barcelona je promotor te biti nogometa na najvišji ravni, zato je njena uvrstitev v finale najbolj pravična stvar na tem svetu.
razvoj nogometa gre skozi različne faze in nikjer ne piše, da se da catenacciom vedno zmagati - sicer bi bili Italijani redno prvaki. Pa niso. Če bi bilo uničevanje igre edino zveličavno, bi to počeli vsi - pa ne počno. Gre preprosto za spopade različnih konceptov.
Zato je tudi napačna trditev, da najboljša ekipa nekega trenutka definira smernice za nadaljnji razvoj.
Če pa bi hoteli govoriti o zmagi nogometa nad antinogometom, bi najprej morali izključiti iz igre večino od dvajsetih najbogatejših ekip v Evropi (kakopak tudi Chelsea, Barcelono in Real), ki uničujejo nogomet s tem, da preprosto pokupijo najdražje nogometaše na svetu.
Če bi uporabljali kot merilo uspeh v primerjavi z vložkom denarja, bi evropski prvaki najbrž bili Bayern, Ajax ali Valencia.
Barcelona promotor nogometa na najvišji ravni? Zame je Barcelona skupaj z Realom, Chelseajem, Arsenalom, Interjem in Milanom predvsem promotor zmage denarja nad športom. Zato mi je bilo v tem polfinalu praktično vseeno, kdo bo zmagal - in zato sem bil tembolj besen, da je ob strahovitem proračunu bila potrebna še sodniška kraja.
1. Sprememba pravil ni potrebna. V finalu LP je Barcelona, Evropski prvak je Španija ... Sporočilo je, da odprta in napadalna igra prinaša tudi rezultat in to je pomembna smernica za naprej.
2.o "promotorjih zmage denarja nad športom": v prvi postavi Barcelone igrajo Valdes, Puyol, Pique, Xavi, Iniesta, Messi in občasno Krkič. Vsi ti so od malih nog vzgojeni v mladinski šoli FC Barcelona. Noben klub na TOP nivoju nima toliko nogometašev lastne nogometne šole. Še več, temu ni tako niti v slovenski ligi, pa vemo za koliko nižji nivo gre.
V principu se pa strinjam, da denar in tržna logika kvarita nogomet, a Barca ni v tej ligi.
Kar pa se tiče denarja ali ne. Zagotovo bo najbolj velsela UEFA, ki je dobila sanjski finale katerega si bo ogledalo rekordno število gledalcev pred TV zasloni. Pa naj zmaga boljši.
Kar pa se tiče mnenja o tem, da obrambna igra ni nogomet in je antipropaganda zanj, ne bi moglo biti dalje od resnice. Nogomet je tako popularen, kot je, zato, ker se z njim lahko poistoveti kar največje število ljudi. Ker v svojem bistvu ni diskriminatoren. Ker je obči. Egalitaren. Bolj kot katera koli druga igra in morda celo bolj kot katera koli druga človekova dejavnost. Nogomet nagradi motorične virtuoze, kot je Iniesta. A nagradi tudi garače, kot je Makelele. Lahko ga igrate s srcem, noro, brez rezerve in ostanka, kot to počne Gatuso. Lahko se ga lotite s pametjo, distanco, kar počne Hidink. Kdo pravi, da bo tisti mali mulec, ki nabija iz kuhinje v dnevno sobo in potem na stranišče in da gol v šipo balkonskih vrat, naslednji Eto'o. Ampak mu je zato treba vzeti žogo? Morda pa bo Balack, ali pa Puyol (ki, mimogrede, ne spada ravno med ljudi z najboljšimi motoričnimi sposobnostmi).
Nogomet je namenjen vsem! In če je tak, potem je bil v sredo kvečjemu vzet, s slabim sojenjem ukraden, Chelsea (in navijal sem za Barcelono!!!). Zraven tega pa še vsem, ki ga gledajo s kolikor toliko nepristranskim očesom. Kdor pa je toliko pristranski, da zmago tehnično superiornega moštva a priori razglasi za "dobro za nogomet" in edino pravilno, naj ustanovi cirkus in v njem razkazuje žonglerje. Tako kot naj se tisti, ki zagovarja samo uveljevljanje rokoborbe na sredini igrišča in nadvlado fizične premoči (to se gredo Chelsea, ManU in Serie A) raje sprehodi do igrišča za ragbi.
2. Kaj bi rešil sistem kamer pri odločitvah sodnikov na tekmah? Pogostokrat se televizijski gledalci in strokovna javnost o posameznih odločitvah ne more odločiti niti po večkratnih ogledih posnetkov iz različnih zornih kotov .. In kako bi zdaj to bilo v praksi - recimo da je spor glede ofsajda - torej pustiš akcijo do konca, nato prekineš tekmo in pogledaš ali je bil ofsajd ali ne?? Kako dolgo bi torej trajala tekma, če bi prekinjali za vsako sporno odločitev?? 4 ure in več?? In kaj če bi se sodniki po ogledu posnetka skregali med seboj? In kaj bi šele bilo, če bi po sodniškem ogledu posnetka pretežen del javnosti menil, da je odločitev vseeno napačna??
3. Ne gre za orientacijo posameznikov, ampak za orientacijo ekipe. Tudi napadalno orientirana ekipa rabi defenzivce. A ni Makelele pri nekoč napadalno orientiranem Realu tipičen primer?? Brez njega in s samimi "umetniki" Real ni ničesar osvojil. Napadalna igra torej ni diskriminatorna do defenzivcev.
4. Cirkus ni potreben. Odloča rezultat in napadalni nogomet prinaša rezultat.
Kotvse taktike, se tudi catenaccio s časom razvija in napreduje - in s tem spodbuja tudi nadaljnji razvoj napadalnih taktik, ki poskušajo tak catenaccio premagati. Če ne bi določene ekipe v določenem času razvile izjemno discipliniranih obrambnih taktik, se tudi napadalni slog ne bi razvijal in bi še danes gledali nogomet izpred desetletij. Tako kot v industriji - konkurenti se borijo za trg vsak s svojimi orožji - samo zdrava konkurenca lahko prinese napredek v kakovosti. Naj Barca zmaga, ko bo svojo napadalno igro še toliko izboljšala, da bo lahko brez pomoči sodnikov premagala Chelseajev catenaccio.
Boštjan, ravno za 6 situacij gre - to, da sodnik naredi napako pri enem očitnem prekršku, je lahko razumljivo - pač človeška napaka - da pa se mu isto zgodi pri 4, 5 ali 6 dokaj očitnih prekrških, je pa težko opravičiti s človeško napako. Razen na slovenski TV (ali je bila TV3?), kjer je bil komentator neskončno pristranski, so na nemških programih, ki sem jih pogledal, komentatorji (Lothar Mattheus, Herbert Prohaska, + še en, ki ga ne poznam) jasno potrdili, da gre za očitne prekrške. 100% neoporečna sta bila pa prvi (ko so napadalca podrli v kazenskem (niti ne na robu, z obema nogama je bil notri), pa se sodnik piskal prosti strel), pa prva roka (kjer je obrambni igralec Barcelone roko imel iztegnjeno in ne ob telesu).
Pa še komentar na Simonov prvi odstavek - nisem prepričan, da bi nogometu upoštevanje posnetkov koristilo, saj bi lahko podaljšalo tekmo in jo naredilo gledalcem manj zanimivo. Morda je tudi v sedanjem sistemu sojenja čar, zaradi katerega je nogomet šport št.1. Če že, bi pa morala biti pravila uporabe kamere povsem jasna, da ne bi vse skupaj postalo farsa, kot denimo pri formuli 1.
1. Tako slabega sojenja, kot je bilo pred tednom, ljudje ne pomnijo desetletja. Bilo je na ravni rokometa in tega nočemo. Če naredimo majhno analogijo s kriminalom: primerjati sodnika, ki "zafuša" en penal in sodnika, ki jih njamanj pet, je tako, kot če kurjega tata primerjaš s serijskim morilcem. Ne da se vseh sodniških napak relativizirati samo zato, ker je nekoč nekdo prad 150 leti v Angliji prvič "fauš" zapiskal faul. In naj zdaj za aksiom postavimo sodniške napake? Preprosto ne gre. Se ne da.
2. Nehigienično je, da FIFA in UEFA ne uporabita vseh razpoložljivih sredstev za to, da bi zavarovali poštenje nogometa. Me res zanima, kaj bi govoril, če bi bil leta 2000 volil na Floridi. George Bush je volilno zmago ukradel zaradi slabe tehnologije. Lahko bi izvedli ponovne volitve. Lahko bi šli na roke še enkrat šteti. Ampak to bi vzelo čas. Mogoče mesece. In vseeno je boljše, da pride na oblast Bush, in mi teh parih mesecev ne izgubimo, a ne? Samo je drek, ker se je potem izkazalo, da je bilo izgubljenih 8 let. Enako je pri nogometu. Ker si nam ne ljubi vzeti parih minut za ogled spornih situacij (pa na tekmo jih v povprečju ni več kot 5, zato je nesmiselno govoriti o urah), izgubljemo nogomet tak, kot je - pošten do vseh. Enakopraven. Dober.
3. Si malce zgrešil poanto. Nogomet je pošten (če so seveda za vse pravila enaka) do vseh. Velikih, malih, borbenih, "tehničarjev", timskih igralcev, individualistov, ekip, trenerjev, sodnikov, managerjev ... Do vseh, ki ga ljubijo. Vrača pošteno. Kot je rekel Katanec: "Bog je!" Bog je nogomet. Ampak resnično rad ga ima (je njegov pravi vernik) samo tisti, ki je pripravljen priznati ista pravila za vse. Kdor pravi, da je pravila dovoljeno prikrajati v imenu tega, da zmaga bolj simpatično moštvo, je goljuf, ki ne mara nogometa, ampak samo svoje partikularne, sebične občutke ob njem. Zavoljo poštenja in čistosti nogometa se jim je kdaj pač treba odpovedati (ponavljam: navijal sem za Barcelono!).
4. V sredo je bil cirkus! Velik cirkus. Niti slučajno ni odločil ali rezultat prinesel napadalni nogomet. Odločil je katastrofalni sodnik (poglej, o kom pišemo), nogomet pa je "pokadil".
2. Ne teoretiziraj, ampak si predstavljaj konkretne, realne situacije: Recimo da igralec pade v kazenskem prostoru, sodnik pa ne more oceniti, ali je bil faul, ali samo blefira. Nasprotnik takoj pridobi žogo, odigra protinapad in zadene gol. KAj naj zdaj sodnik naredi, kdaj bi moral tekmo prekiniti? Takoj, ko se je zgodila sporna situacija? S tem bi lahko po krivici eni ekipi vzel možnost protinapada in zadetka. Počakal, da se akcija odvije do prekinitve in potem pogledal? Sam do prekinitve lahko mine minuta, dve, tri. Kaj pa če pade gol. A ga razveljavi in dosodi enajstmetrovko nasprotni ekipi? In kaj s časom. Naj tekoče teče naprej, ali ga naj začnejo ustavljati? A če sodnik pusti akcijo,jo prekine pozneje in ugotovi, da ne velja, ker je bil prej prekršek, ga morajo potem previti nazaj... Skratka uvedba video pregledov lahko povzroči totalno zmedo in tekma lahko traja večno...
3. Katanec je rekel: Bog je. Morda je samo Bog videl enajstmetrovko za Slovenijo v 92 minuti tekme z Rusi. Brez tega gola Slovenije ne bi bilo na Svetovnem prvenstvu, nikoli se ne bi skregala Zahovič in Katanec, slednji bi ostal selektor še naprej, morda bi šli na naslednji EURO, morda bi zaradi tega izpadla ekipa, ki je nato postala evropski prvak... Pravila so ista za vse in niso prikrojena nikomur. Včasih so zgolj različno tolmačena, a to je del nogometa, kot je rekel Blitz. Na dolgi rok pa se vse izenači in na površje vedno splavajo najboljši. Da se bosta v finalu lige prvakov spopadli dve letošnji najboljši ekipi, pa verjetno ni dvoma. Dve ekipi, dva (bodoča) prvaka najmočnejših lig na svetu.
Za konec v branje predlagam še odličen Alešev zapis z naslovom Nogometni hipokriti, ki govori o bistvu tukaj obravnavanega problema:
http://web.czp-vecer.si/portali/blog/v1/default.asp?kaj=2&blog=Profanost&id=37771
1. Očitno zagovarjaš načelo, da če je imelo moštvo A na prvi tekmi slabo sojenje, mora na povratni tekmi moštvo B imeti še slabšega, da bodo stvari vsaj približno fer.
2. Za poštenost nogometa je treba narediti vse, tudi če to pomeni kamere in ogled posnetkov. Predstavljaj si tole: v gneči pred blgajno ti nekdo ukrade denarnico, v kateri je 50 €. Zraven je kamera, ki je vse posnela. Prijaviš krajo, nakar ti policaj odgovori, da primera ne bo obravnaval. Pregled posnetka bi mu vzel 2 uri. Ura policijskega dela stane 40 €, kar pomeni, da se državi mu ne splača ukvarjati s tabo. Pika amen. Kako bi se počutil? Okradenega.
Mimogrede - prepričan sem, da bi z ogledom posnetkov bilo tudi simuliranja "faulov" manj, ker bi bila grožnja s kaznijo malo bolj realna.
In še o merjenju časa "neto" - odpade valjanje po tleh v zadnjih minutah, amaterski sprehodi po žogo, menjave za kradenje časa, ... Košarka in hokej merita čas "neto", pa koga zaradi tega kaj boli?
3. Pravila prejšno sredo niso bila ves čas ista in enako tolmačena tolmačena za obe moštvi. Še za Chelsea niso bila ves čas enako tolmačena. Če je Abidal dobil rdečega, potem bi moralo biti "penalov" 10, ne samo 6. Za božjo voljo, Pique je priznal, da je igral z roko in je ob tem gledal v tla in nerodno mu je bilo, ker je globoko v sebi vedel, da bi sodnik moral piskati.
Delim pa tvoje veselje spričo dejstva, da bosta v finalu igrani vodilni moštvi dveh najboljših lig. Ampak veselje je eno, pravičnost pa drugo. In dejstvo je, da je eno od dveh moštev v finalu po krivici.
Napišite komentar