Kdaj odklopiti umetna pljuča državne pomoči podjetju?

Danilo Kozoderc 08:07, 6. jul 2009

(Piše: Danilo Kozoderc) Nekaj časa nazaj sem bral članek o dostojanstvenem umiranju. Medicinska tehnologija danes omogoča ohranjati človekove vitalne funkcij dihanja in delovanja srca praktično neskončno dolgo. Ne glede na to, da so lahko možgani nepopravljivo prizadeti in gre za nepovratno vegetativno stanje V določenih primerih pa  težko vemo, ali so možgani res nepopravljivo prizadeti. Znano je, da so posamezniki zbudili iz kome tudi po več letih.

Veliko vzporednic ohranjanja človeka pri življenju s pomočjo medicinskih aparatov,  in državno pomočjo podjetjem vidim. Z državno pomočjo lahko neko podjetje praktično neskončno dolgo ohranjamo, čeprav so možgani mrtvi in je oseba za vedno izgubila sposobnosti čutenja, zavesti in drugih duševnih funkcij. Mrtvi možgani podjetja pa pomenijo podjetje brez vizije, brez  predanega in odličnega vodstvo in z neustreznim poslovnim modelom.

Da ne bo nesporazuma: v veliko primerih medicinke aparature  rešijo življenje. V primeru nesreče ali določenih bolezni bi posameznik brez intenzivne nege, v katero spada tudi vsa visoka medicinska tehnologija, umrl. Pomoč v takšnih primerih premosti trenutno nezmožnost.

Pri kakršnikoli državni pomoči podjetjem se mi zdi edini smiseln kriterij naslednji: Ali bo ta pomoč prispevala k trajnostnemu razvoju tega podjetja in/ali širšega okolja v katerem je podjetje. Če je odgovor ne, moramo iskati druge trajnostno usmerjene rešitve. Sam uporabljam  izraz trajnovativnost; iskati moramo inovacije, ki bodo prispevale k trajnostnemu razvoju. Zagovarjam državno pomoč, ki podpira iskanje tovrstnih inovacij.  

Zdi se mi, da je v Sloveniji prisoten prevelik strah pred socialno bombo, ki bi lahko eksplodirala ob stečaju velikega podjetja v težavah kot je npr. Mura, o kateri sem že pisal. A kaj pomeni neprestano državno reševanje Mure. Samo prelaganje eksplozije, ki lahko kasneje le še večja.

Zanimiva se mi zdi ideja Urada Bele hiše za socialne inovacije. Gre za nek drug pristop k reševanju problemov in v tem pristopu vidim močno povezavo trajnosti in inovativnosti. Seveda ne moremo 3000 zaposlenih v Muri kar pustiti na cesti ob Murinem stečaju. Iluzorno je pričakovati, da se bo vsi ti ljudje samozaposlili. V takšnem primeru potrebujemo za Pomurje socialno inovacijo. Gre za vprašanje, kako trajnostno reševati izzive te pokrajine ob zaprtju ali bistvenem zmanjšanju zaposlenih v Muri. Odgovora ne poznam. Sem pa prepričan, da ga poznajo ljudje, ki tam živijo.

Odprti prostor za sodelovalno iskanje inovativnih rešitev bi nedvomno prinesel rezultate. Če pa bi za uresničevanje teh rezultatov bilo na voljo le desetino denarja, ki ga je do danes država namenila Muri, bi v Pomurju želi še kaj poleg pšenice. Pravzaprav že precej uspešno „žanjemo“ orhideje.

Moje zgornje razmišljanje dovolj jasno kaže, da enostavna rešitev preusmerjanja sredstev pomoči za Muro v pomoč in podporo malim in srednje velikim podjetjem v Prekmurju ni nujno najboljša rešitev. Potreben je pogled na celoto in na stroške ter prihodke, ki jih neka rešitev prinaša  prebivalstvu celotne regije.

Nismo navajeni skupnega razmišljanja in tudi ne  trdih besed ter rešitev. Že razmišljanje o novem poslovnem modelu Mure je lahko bogokletno. Kaj pa šele razmišljanje o novem „poslovnem modelu“ celotnega Pomurja. Mikro kredit v višini nekaj deset EUR in celotna Grameen Bank  so začeli v Bangladešu spreminjati celoten družbeni položaj. To je trajnostno naravnana socialna inovacija. Parcialnih rešitev pač ne potrebujemo več. Če ne gledamo na celoto, tudi najbolj genialna rešitev problema v delčku te celote nima nobenega smisla. Grameen Bank ni zrasla v glavi kakšnega državnega uradnika, ampak človeka, ki je videl  ter začutil probleme  in našel inovativno rešitev – pravzaprav inovativni poslovni model.

Ob tem razmisleku o državni pomoči podjetjem bolj odpiram vprašanja kot pa dajem odgovor. A eno mi je zelo jasno. Tudi nepovratna državna pomoč je investicija. Investitor pa mora vedno premisliti (in investitorji to običajno tudi storijo) kako se mu bo ta investicija povrnila. V primeru državne „investicije“ se mora investicija povrniti v obliki trajnostnega razvoja podjetja, lokalne skupnosti ali pokrajine.

Danilo Kozoderc

Sodelujte v anketi o državni pomoči velikim podjetjem (levi stolpec)!

Danilo Kozoderc je univ. dipl. inž. elektrotehnike ter prof. sociologije in filozofije. V svojem podjetju Vizor sledi motu “Odpiramo prostor za učenje in inovativnost.“ Ukvarja se predvsem z vzpodbujanjem inovativnosti in graditvijo sodelovalnega okolja v podjetjih. Obiščite ga na njegovem blogu Prihodnost in vodenje.