Kategorije
Anketa: Delovna doba
Sta daljša življenjska doba in nizka rodnost prepričljiva argumenta za podaljšanje delovne dobe?
Blogerji pišejo
Spletne tehnologije
Delovanje omogoča Drugi svet, spletne tehnologije
www.drugisvet.si
| Spletna publicistika |
| Svetovanje in priprava spletnih strategij |
| Oglaševanje in promocija na internetu |
| Spletne strani in optimizacija |
| Blogi, osebni in poslovni |
| Registracija domen in gostovanje |
Stavka je vedno posledica izgube zaupanja
Stavka seveda ni in ne more biti pravilen način reševanja problemov v nekem podjetju. Lahko pa postane kdaj edini možen način, da zaposleni opozorijo na težavne razmere in seveda je lahko stavka tudi neupravičen način izsiljevanja zaposlenih ali sindikatov.
Na twitterju sem posredoval dve hipotezi. 1. hipoteza: Podjetje v katerem zaposleni stavkajo je 'gnilo' in 2. hipoteza: Vodstvo podjetja, v katerem zaposleni stavkajo je 'gnilo'. Bilo je nekaj odzivov ter strinjanja in nestrinjanja s tema hipotezama. Sedaj jih umikam in postavljam novo hipotezo: Stavka je pogovor zaposlenih / sindikatov in vodstva / lastnikov podjetja. In stavka je izjemno slaba oblika pogovora. S tem nočem trditi, da je katerakoli stran, ki se je stavka dotika slaba in negativna. Nedvomno pa drži, da se ne znajo pogovarjati in ne ustvariti okolja za sodelovalno ustvarjanje podjetja. Doma nikoli ne stavkamo, saj se jasno zavedamo, da smo soodgovorni za delo in življenje v tem našem domačem okolju. Stavkati proti sebi ne moreš.
V podjetju je vodstvo oz. še bolj lastniki odgovorno za vzpostavljanje kulture sodelovanja in dialoga. Oni so tisti, ki lahko odprejo prostor sodelovanja, dialoga in zaupanja, ga pustijo takšnega kot je bila ali ga celo še bolj zaprejo.
Vedno se postavlja vprašanje, kako lahko nek direktor ali predsednik uprave v podjetju z več tisoč zaposlenimi vpliva na tako temeljne elemente organizacijske kulture kot so kultura dialoga, zaupanje in sodelovanja. Z ukazi in kontrolo gotovo ne. Uspešen je lahko edino z močnimi simbolnimi dejanji. Ko je vodenje uspešnega francoskega podjetja Favi prevzel Jean Francois Zobrist, je svoj začetek obeležil s takšnim močnim simbolnim dejanjem. Njegova pisarna je bila nad proizvodno halo z okenskim pogledom na proizvodnjo. Zorbist je zazidal to okno. Sporočilo je bilo jasno: zaupam vam. Pisal sem že o brazilskem podjetju Semco, kjer načela njihovega delovanja v svojem temelju onemogočajo, da bi se zgodila stavka.
Če na začetku pravim, da stavka ni pravilen način reševanja problemov, je smiselno vprašanje, kako preprečiti plaz stavk v drugih podjetjih, ki so morda v podobnem stanju kot Gorenje in Mura. Sistemsko se to ne da. Vedno se soočamo s konkretnim podjetjem, konkretnim vodstvom tega podjetja in konkretnimi zaposlenimi. Uspešna pot je le ena. Graditi kulturo zaupanja in spoštovanja. O izgubi zaupanje piše prijatelj Aleš , guru managementa Ichak Adizes pa neprestano ponavlja, da je temelj mangementa vzajemno zaupanje in spoštovanje. Do tega pa pridemo samo z dialogom. In dialog ni lepo govorjenje, ko govorimo le tisto, kar želijo drugi slišati in tudi ni trdo govorjenje, ko govorimo le tisto, kar mislimo. Nujni pogoj dialoga je da govorimo iz sebe kot dela celote. Manager govori kot del celote. Zaposleni govori kot del celote. Sindikalist govori kot del celote. Celota pa je podjetje, z vodstvom, z zaposlenimi, z vsemi izzivi in priložnostmi. Gre za empatijo, v kateri ne more biti prostora za sodbe, ki izhajajo delnega pogleda, morda celo iz videza drugih udeleženih v pogovoru.
Dialog pa je lahko še precej več. Dialog je lahko rojevanje novega, ko se v tišini rojevajo rešitve, ki presegajo logično razmišljanje. Morda zveni to mistično, a sam trdno verjamem, da bi se dalo s takšnim dialogom ustvariti dovolj velik rezervoar zaupanja, da bi lahko rešili tudi zelo kompleksne in navidez nerešljive probleme nekaterih podjetij.
Če je rezervoar zaupanja dovolj poln, so ljudje tudi pripravljeni nekaj čas potrpeti, pristati na manjše plače in še kaj. A najprej je treba rezervoar napolniti. Samo Zobristovo zidanje okna ne bi bilo dovolj, bilo pa je več kot dovolj za prvi korak. Stavka ni nikoli posledica nizkih plača ali prepozno izplačanih plač. Stavka je vedno posledica izgube zaupanja.
Danilo Kozoderc
Danilo Kozoderc je univ. dipl. inž. elektrotehnike ter prof. sociologije in filozofije. V svojem podjetju Vizor sledi motu "Odpiramo prostor za učenje in inovativnost.“ Ukvarja se predvsem z vzpodbujanjem inovativnosti in graditvijo sodelovalnega okolja v podjetjih. Obiščite ga na njegovem blogu Prihodnost in vodenje.Arhiv Danilovih prispevkov na Drugem svetu
Ocenite ta članek









Odličen prispevek.
Vlada naj sprejme ukrep, ki bo omogočal Mrininim šiviljam odkup strojev in ostale opreme v stečajnem postopku pod ugodnimi kreditnimi pogoji, subvencionirano (saj gre za družbeni kapital, ki so ga delavke zaslužile). V vsakem primeru pa naj bo odlog začetka odplačevanja kredita z moratorjem vsaj do tri leta; država naj razbremeni gospodarstvo visokih davkov za plače in naj sprejme ukrepe o neobdavčitvi investicij, ki se vlagajo v razvoj.
Murine delavke brez zaposlitve naj ustanovijo zadrugo in si s tem omogočijo samzaposlitev na domu ali kako drugače, v kateri bodo izdelovale oblačila za slovenski trg, ki jih primanjkuje, zlasti izdelke za določene tržne segmente. Usmerijo naj se tudi v izdelovanje večjih številk, ki bodo barvno in oblikovno mladostne, teh povsod po trgovinah primanjkuje. V slovenski industriji je problem tudi Design, pri čevljih pa kakovost surovin, saj čevljev n. pr. Peka, ne more človek nositi, ker so trdi, grobi, ožulijo in si z njimi človek pokvari noge. So prave mučilne naprave.
Država oziroma šole naj razpišejo natečaje po šolah za oblikovanje za design modnih oblačil, ki bodo tržno zanimivi in v skladu s sodobnimi modnimi trendi, po katerih sprašuje trg. Gospodarska zbornica bi lahko organizirala tudi kakšno tržno raziskavo, tudi za diplomante - ekonomiste bi lahko fakultete razpisale diplomske naloge, ki zajemajo uporabne tržne raziskave in izsledke. Oblik je veliko, le invecije se hoče.
Gospodarska zbornica Slovenije naj vzpostavi stike s proizvajalci modnih in kakvostnih tkanin, ki bodo dobavljali le-te šiviljski zadrugi pod ugodnimi pogoji, brez nepotrebnih posrednikov, ki kopičijo posredniške provizije ali pa naj spodbudi oživljanje domače tekstilne industrije. Delati je treba na vsakem gospodarskem segmentu posebej in življenjsko operativno reševati stvari. Zanima me vedeti koliko uslužbencev drago plačane vlade se ukvarja z razikavami razvoja malega gospodarstva, ki je v naši državi poleg turizma edina perspektivna panoga. Ozreti se je treba k sosedom n. pr. v Furlanijo in Lombardijo, ki je posejana z malimi družinskimi obrtnimi podjetij, ki izdelujejo domiselne in inventivne prooizvode, ki se plasirajo skoraj na vseh svetovnih tržiščih. Več denarja je treba vlagati v razvoj in slediti, kako se dana sredstva oplodijo. V praksi vem, da so nekateri dobili denarna sredstva iz evropskih skladov, ki so poniknila za nenamenske stvari in nihče ne sledi ali so bili projekti začeti in končani v skladi z dokumentacijo, ki je veliko krat le fiktivna, da pridejo nekateri do denarja. Isto je s financiranjem težko zaposljivih. Problem je, ker vlada ne deluje kreativno, operativno in selektivno.
Ob stečaju Mure naj se ovrednoti ves know - how in prenese v obliki odpravnin na delavke Mure, saj gre za znanje in veščine ter modele, ki so jih razvijali 80 let, kar pa žal pri nas ne vrednotimo, kar je v svetu običajno. Know - how, ki se je razvijal, kamor spada tudi blagovna znamka ima v svetu svojo ceno.
S temi ukrepi bi bilo delavkam in delavcem omogočeno:
- da se razbremenijo odvečne režije nenasitnih lastnikov;
- da bodo njihovi izdelki manj obdavčeni in tako bolj tržno zanimivi;
- da bodo same upravljale svojo zadrugo in odločale odgovorno o svoji usodi;
- imele bodo svoj kruh.
Domače potrošnice in potrošniki bomo spet imeli murine izdelke za primerno tržno ceno, saj jih na trgu zelo pogrešamo.
Tatjana Malec
Vlada naj sprejme ukrep, ki bo omogočal murininim šiviljam odkup strojev in ostale opreme v stečajnem postopku pod ugodnimi kreditnimi pogoji, subvencionirano (saj gre za družbeni kapital, ki so ga delavke zaslužile). V vsakem primeru pa naj bo odlog začetka odplačevanja kredita z moratorjem vsaj do tri leta; država naj razbremeni gospodarstvo visokih davkov za plače in naj sprejme ukrepe o neobdavčitvi investicij, ki se vlagajo v razvoj.
Murine delavke brez zaposlitve naj ustanovijo zadrugo in si s tem omogočijo samzaposlitev na domu ali kako drugače, v kateri bodo izdelovale oblačila za slovenski trg, ki jih primanjkuje, zlasti izdelke za določene tržne segmente. Usmerijo naj se tudi v izdelovanje večjih številk, ki bodo barvno in oblikovno mladostne, teh povsod po trgovinah primanjkuje. V slovenski industriji je problem tudi Design, pri čevljih pa kakovost surovin, saj čevljev n. pr. Peka, ne more človek nositi, ker so trdi, grobi, ožulijo in si z njimi človek pokvari noge. So prave mučilne naprave.
Država oziroma šole naj razpišejo natečaje po šolah za oblikovanje za design modnih oblačil, ki bodo tržno zanimivi in v skladu s sodobnimi modnimi trendi, po katerih sprašuje trg. Gospodarska zbornica bi lahko organizirala tudi kakšno tržno raziskavo, tudi za diplomante - ekonomiste bi lahko fakultete razpisale diplomske naloge, ki zajemajo uporabne tržne raziskave in izsledke. Oblik je veliko, le invecije se hoče.
Gospodarska zbornica Slovenije naj vzpostavi stike s proizvajalci modnih in kakvostnih tkanin, ki bodo dobavljali le-te šiviljski zadrugi pod ugodnimi pogoji, brez nepotrebnih posrednikov, ki kopičijo posredniške provizije ali pa naj spodbudi oživljanje domače tekstilne industrije. Delati je treba na vsakem gospodarskem segmentu posebej in življenjsko operativno reševati stvari. Zanima me vedeti koliko uslužbencev drago plačane vlade se ukvarja z razikavami razvoja malega gospodarstva, ki je v naši državi poleg turizma edina perspektivna panoga. Ozreti se je treba k sosedom n. pr. v Furlanijo in Lombardijo, ki je posejana z malimi družinskimi obrtnimi podjetji, ki izdelujejo domiselne in inventivne prooizvode, ki se plasirajo skoraj na vseh svetovnih tržiščih. Več denarja je treba vlagati v razvoj in slediti, kako se dana sredstva oplodijo. V praksi vem, da so nekateri dobili denarna sredstva iz evropskih skladov, ki so poniknila za nenamenske stvari in nihče ne sledi ali so bili projekti začeti in končani v skladu z dokumentacijo, ki je veliko krat le fiktivna, da pridejo nekateri do denarja. Isto je s financiranjem težko zaposljivih. Problem je, ker vlada ne deluje kreativno, operativno in selektivno.
Ob stečaju Mure naj se ovrednoti ves know - how in prenese v obliki odpravnin na delavke Mure, saj gre za znanje in veščine ter modele, ki so jih razvijali 80 let, kar pa žal pri nas ne vrednotimo, kar je v svetu običajno. Know - how, ki se je razvijal, kamor spada tudi blagovna znamka ima v svetu svojo ceno.
S temi ukrepi bi bilo delavkam in delavcem omogočeno:
- da se razbremenijo odvečne režije nenasitnih lastnikov;
- da bodo njihovi izdelki manj obdavčeni in tako bolj tržno zanimivi;
- da bodo same upravljale svojo zadrugo in odločale odgovorno o svoji usodi;
- imele bodo svoj kruh.
Domače potrošnice in potrošniki bomo spet imeli murine izdelke za primerno tržno ceno, saj jih na trgu zelo pogrešamo.
Tatjana Malec
Napišite komentar